Kriptoslovar
Video: Kako tehnologija blockchain spreminja denar in posel. (Vir slike: Pixabay)
Gre za relativno novo tehnologijo z velikim potencialom, vendar pa lahko naložbe v kriptovalute predstavljajo tudi veliko tveganje. Ogromna nihanja v vrednosti so pogost pojav in so posledica kupovanja takšnih valut kot špekulativnih naložb.
Kaj sploh so kriptovalute?
Kriptovalute so digitalne valute, ki tako kot standardne valute predstavljajo menjalna sredstva. Ker ne obstajajo v fizični obliki, jim z drugo besedo jim lahko rečemo tudi digitalni denar.
So decentralizirane, saj za razliko od standardnih fiat valut, ki so regulirane s strani centralnih bank, pri kriptovalutah ni nadzornega organa, ki bi nanje vplival s svojim ravnanjem. Politika kriptovalut je tako odvisna od okvirov, ki jih je postavil izdajatelj, in od soglasja rudarjev, ki preverjajo in potrjujejo transakcije.
S kriptovalutami je mogoče trgovati, jih uporabiti za plačevanje pri prodajalcih, ki ponujajo tak način plačila, ali pa jih zamenjati za evre, dolarje ali druge fiat valute. Za razliko od papirnatih valut, kjer vedno obstaja možnost tiskanja novih bankovcev, je pri večini kriptovalut njihova proizvodnja omejena.
Bitcoin
Bitcoin vse od njegovih začetkov v letu 2008 še vedno ostaja najbolj poznana kriptovaluta. Predstavlja prvo decentralizirano kriptovaluto, ki za delovanje ne potrebuje posrednika ali upravitelja.
Bitcoin ni edina kriptovaluta, saj poleg njega obstaja na stotine alternativnih in različnih tipov kriptovalut.
Cena bitcoina je trenutno visoka in zelo niha. Ker pa je 1 bitcoin vreden 100 milijonov satošijev, je posameznikom omogočen tudi nakup njegovega manjšega deleža. Pri tradicionalnih papirnatih valutah se lahko države glede na potrebe odločijo, da bodo natisnile več denarja. V sistemu bitcoinov pa ni tako, saj je njihovo končno število omejeno na 21 milijonov.
Rudarjenje
Sistem bitcoinov je zasnovan tako, da bitcoine preko rudarjenja ustvarjajo uporabniki sami. Ti na svojih računalnikih rešujejo kompleksne matematične operacije. Prvi, ki mu uspe priti do rešitve, je nagrajen z določenim številom bitcoinov. Drugi udeleženci uspešno rešeno nalogo preverijo in jo potrdijo, s čimer nastane nov blok.
Blok je sestavljen iz seznama v določenem časovnem obdobju opravljenih transakcij, ki čakajo na obdelavo. Čas, ki ga rudar porabi za odkritje novega bloka, je približno deset minut. Ko rudarji transakcije potrdijo, jih zapišejo v javno knjigo, ki že vsebuje dolg seznam blokov.
Blockchain
Blockchain predstavlja javno knjigo, kamor se v kronološkem vrstnem redu vpisujejo (bitcoin) transakcije. Gre za tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, ki prek sistema izmenjavanja informacij beleži nove transakcije.
Podatki o transakcijah se širijo po mreži, hkrati pa se pri vseh sodelujočih preverja ujemanje blokov. Pri tem se ohrani zgodovina prejšnjih transakcij, ustvarja sledljivost transakcij in preprečuje, da bi prišlo do dvojne porabe bitcoina. Pretekle transakcije so za nazaj preverljive. Posledično bi bil vsak poskus spreminjanja takoj opazen, saj bi povzročil neujemanje v novih blokih od te točke naprej.
Blockchain vsebuje vse transakcije, ki so bile kadarkoli in kjerkoli v omrežju opravljene med bitcoin naslovi, in se stalno posodablja. Vpogled vanj imajo vsi uporabniki.
Varnost digitalne denarnice
Kupljene digitalne kovance uporabnik lahko shranjuje v digitalni denarnici, za katero pridobi svoj zasebni ključ. Digitalne denarnice so zasnovane za izmenjavo digitalnih informacij preko procesa, ki ga omogočajo bistvena načela kriptografije, in imajo funkcijo navadne denarnice.
Digitalnih denarnic sicer ni mogoče ponarediti, dejstvo pa je, da so kraje iz takšnih denarnic pogoste, odkritje storilca pa je praktično nemogoče. Lastnik digitalne denarnice za varnost lahko poskrbi že sam z varnostnim kopiranjem podatkov, pred krajami pa ga varuje tudi kriptografija.
Trgovanje s kriptovalutami
Bitcoine je mogoče kupiti preko specifičnih aplikacij, na bitcoin avtomatih ali v virtualnih menjalnicah. Ena bolj znanih je plod dela Slovencev in se imenuje Bitstamp. Ta predstavlja prvo menjalnico v Evropski uniji, ki je v celoti licencirana za opravljane finančnih storitev. V Sloveniji je nakup bitcoinov možen tudi na Petrolovih bencinskih servisih, pred kratkim pa je možnost nakupa bitcoina na določenih bankomatih ponudila tudi Hranilnica Lon.
Prednost uporabe bitcoina predstavlja hiter, anonimen in (skoraj) brezplačen prenos. Izogniti se je mogoče tudi bančnemu nadzoru in visokim provizijam za nakazila v tujino. Priljubljeni so tudi nakupi bitcoina kot naložbe, saj je kljub nihanjem v preteklosti veliko pridobil na vrednosti.
Dobiček fizičnih oseb pri nakupovanju in prodaji kriptovalut ni predmet obdavčitve z dohodnino. V primeru fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost in trgujejo s kriptovalutami (npr. samostojni podjetnik), pa je tak dohodek obdavčen. Obdavči se tudi dohodek na podlagi prejete kriptovalute kot plačila za opravljeno storitev ali pridobitev kriptovalute z rudarjenjem.
Viri: Svet kapitala, Wall Street, Kriptovalute, Svet kapitala