Nenavadni (in bizarni) primeri slovenskih življenjepisov

Tiste, ki so v fazi iskanja nove karierne priložnosti, lahko slišimo reči, da je iskanje službe pravzaprav služba. Pregledovanje prostih delovnih mest in priprava življenjepisa ter prijave na ustrezno delovno mesto nam vzamejo precej časa. Še posebej, če se želimo dobro predstaviti delodajalcu ter s tem povečati možnosti za sprejem na novo delovno mesto.

Dr. Jelena Rašula, vodja digitalnega marketinga v podjetju Ceneje d.o.o. in avtorica besedil na portalu Shopper’s Mind – sMind, in Mart D. Buh, direktor jezikovne agencije LanguageSitter®, se v vlogi prejemnikov in bralcev življenjepisov ter prijav na delovna mesta srečujeta tedensko. Prebrala sta več sto prijav, zato vesta, kaj pri delodajalcu »zažge« in kaj ne. Da je v kakovostno prijavo potrebno vložiti vsaj eno uro.

Med tem prejetim kupom prijav je tudi precej takšnih, ki bi jih lahko uvrstila v rubriko z imenom Saj ni res, pa je. Prebrala sta pravzaprav že vse, kar ju lahko doleti. Od prijav, v katerih kandidat ne izpolnjuje niti minimalnih pogojev razpisa, pa vse do takšnih, ki pošljejo nepopolne prijave ali pa ne upoštevajo navodil delodajalca.

»Mi ne maramo Europass življenjepisa, ker se nam zdi preveč uniformiran in dolgočasen. To imamo jasno napisano na spletni strani. Še vedno pa vsaj polovica kandidatov pošlje življenjepis v tej obliki,« pravi Buh. Kandidatom dajejo možnost prijave prek spletnega obrazca, v katerem morajo odgovoriti na nekaj več kot 10 vsebinskih vprašanj. Opaža, da se mnogi odločijo za »bližnjico«, »preprosto pošljejo elektronsko sporočilo brez zadeve in vsebine, pripnejo pa mu življenjepis«. Vse to brez pozdrava ali podpisa, nekateri tudi brez ločil in velikih začetnic, kar sogovornik ocenjuje za nemarno, saj se vendar prijavljajo za delo učiteljev jezikov.

Viličarist, ki bi postal učitelj (brez znanj in izkušenj)

Nekateri v opisih pretiravajo, opisujejo, da so napredni uporabniki programov, kot sta Word in Excel, a se potem izkaže, da ne znajo postaviti niti osnovnih enačb. Spet drugi dnevno pošljejo več prijav na delovna mesta z različnih področij, od skladiščnikov, viličaristov, izvršnih direktorjev pa do učiteljev, tako med drugim tudi na delovna mesta, ki jim sploh ne ustrezajo. »Ker jih pač tisti dan najdejo med novimi oglasi na spletu,« pravi Buh.

Mart D. Buh (na sliki) iz jezikovne agencije LanguageSitter® izpostavlja tudi prijave mladih diplomantov, ki tekom študija niso pridobili nobenih delovnih izkušenj. Z diplomo v roki pričakujejo tisto službo, ki jim z izobrazbo »pripada« (Vir slike: Miha Travnik – Kinvart).

Postavite se v vlogo delodajalca: bi vas zanimalo, kje se je rodil kandidatov oče?

Rašulova izpostavlja pomembnost navajanja ključnih informacij, ki bodo delodajalca prepričale, da ste ustrezen kandidat. »Preprosto povedano: delodajalcu nič ne pomeni, če prijavo naslikate z oljnimi barvami, razložite, kje je rojen vaš oče, ter poveste, da radi skačete s padalom, če iz življenjepisa ali spremnega pisma ne more razbrati, ali izpolnjujete pogoje delovnega mesta.«

»Predvsem me moti, da nekdo prijavi za službo reče prošnja, ker pri tem ne gre samo za besedo, ampak za način razmišljanja. S tem se avtomatično postaviš v podrejen položaj in nekoga za nekaj prosiš. Jaz pa nočem, da me nekdo prosi za službo, ker nismo dobrodelna organizacija. Smo gospodarska družba, ki rada sprejema prijave ljudi, ki so zaradi izobrazbe, izkušenj in drugih kvalifikacij, ki jih imajo, samozavestni in se suvereno prijavljajo za delo, ki bi ga radi dobro opravljali,« razmišlja Buh.

Negativizmu ne namenjajte prostora

Sogovornica ima v mislih številne primere prijav, zaradi katerih je med branjem privzdignila obrvi. Eden takšnih je bilo osebno pismo mladeniča, ki jo je prosil, naj spregleda njegovo osebno ime, saj je arabsko in naj mu da priložnost, da se predstavi na razgovoru. »Njegova misel je bila pospremljena s stavkom, da razume, da zaradi svojega porekla verjetno ne bo povabljen na razgovor. Kot delodajalki se mi je zdelo nepotrebno, da se prijava na delovno mesto začne s tako negativnim prizvokom,« zato mu je na razgovoru razložila, naj se ne sramuje svojega imena in porekla.

Če delodajalec prošnjo zavrne iz tega razloga, se v takšnem delovnem okolju, ki ne podpira multikulturnosti in strpnosti, kandidat tako ali tako ne bi dobro počutil. »Povedala sem tudi, da je njegova negativna misel sprva popolnoma zasenčila vse odgovore na vprašanja o tem, ali je za nas primeren kandidat.« (dr. Jelena Rašula, na sliki desno. Vir slike: osebni arhiv.)

Prijazen nasvet sprožil besedni rafal

»Pred meseci se je za delo učitelja italijanščine prijavil italijanski državljan, ki je jezikovno oporečno elektronsko sporočilo s pripetim življenjepisom v odprti obliki naslovil na nas in še dve jezikovni šoli. Ker ni imel niti primerne izobrazbe in izkušenj, sem mu odpisal, da se mu zahvaljujem za prijavo, a ga na razgovor ne bomo povabili. Dal sem mu še nasvet, kako naj se loti prijave naslednjič, da bo bolj uspešen,« se spominja Buh. Italijan mu je nazaj poslal nesramno sporočilo in nanj sprožil pravi besedni rafal. Zaposlili ga seveda niso.

Izstopanje iz množice prijav se lahko hitre spreobrne v neprofesionalno prijavo

Buh opozori tudi na prijave, v katerih se mladi diplomanti, ki tekom študija niso pridobili nobenih delovnih izkušenj, nato pa z diplomo v roki pričakujejo tisto službo, ki jim z izobrazbo »pripada«. »Takšni ponavadi prijavi pripnejo kupe nekih potrdil o udeležbah na raznih delavnicah in članstvih v raznih krožkih ter certifikate o opravljenih izobraževanjih, ki niso niti malo povezana s področjem dela, ki bi ga opravljali pri nas,« najdejo pa se tudi takšni, ki ga še pred oddajo prijave kličejo in mu razlagajo, »da so razmišljali, da bi se prijavili, ampak niso čisto prepričani, če bi se, in potem sprašujejo, kaj jaz mislim, da bi morali narediti«.

Morda je to način, s katerim želijo biti drugačni in izstopati, meni Rašulova. Mediji s(m)o namreč v zadnjem času polni takšnih nasvetov, vse to pa se hitro »spreobrne v prijavo, ki je lahko povsem irelevantna in celo neprofesionalna«.

Naključno postavljanje vejic, neuporaba dvojine … vam je kaj znano?

Ko smo ravno pri neprofesionalnosti – pazite na slovnične napake. Rašulova se strinja, delati napake je povsem normalno, meni celo, da niso tako moteče, čeprav gre za prijave na delo. Se ji pa zato takšna površnost zdi neprimerna, »ko gre za dela, kjer je zahtevana popolnost besedila, na primer na prijavah za delo spletnega urednika, lektorja ter nekoga, čigar glavna naloga je priprava slovnično ustreznih besedil«. Buh med najpogostejše jezikovne napake uvršča neuporabo dvojine, napačno rabo predlogov, zatajitev rodilnika, neustrezno rabo zaimka kateri, naključno postavljanje ločil, neuporabo velikih začetnic na pravih mestih.

Kako preprečiti takšne napake? Oba svetujeta, da po koncu pisanja prijavo še enkrat počasi preberete, upoštevate popravke, ki jih predlaga črkovalnik v urejevalniku besedil, če pa imate večje težave s slovnico, pa se obrnite na kakovostnega lektorja.

Nasvet sogovornikov
Ne pišite življenjepisa v obliki eseja, dolgega štiri strani. Pripravite lahko preprost seznam vseh zahtevanih znanj s pripisanimi kljukicami in križci, s čimer boste izstopali od ostalih, saj boste jasno sporočili svoje dobre lastnosti in področja, kjer lahko še napredujete. Nepomembne osebne podrobnosti o družini ali sodelovanju v osnovnošolski predstavi raje zadržite zase.