Pravni fokus: Tehnologija blockchain

Tehnologija veriženja blokov se je razvila s prodorom spletne valute Bitcoin. Kot prva spletna valuta na trgu, je Bitcoin s svojim prihodom prevetril obstoječ način investiranja in razmišljanja o denarju. Bitcoin se je od drugih ponudnikov razlikoval v tem, da je ustanovitelj Nakamoto predlagal, da bi izgradili verigo povezanih algoritmov, na katerih bi bile shranjene vse veljavne transakcije.

Kaj je tehnologija blockchain?

Tehnologija temelji na veriženju neprodornih algoritmov, na katerih je zapisana vsota podatkov o neki transakciji – lahko gre za prenos zneska, izvršljivo pogodbo ali prenos drugih podatkov. Vsaka transakcija dobi svoj blok – algoritem, ki se postavi v vrsto z drugimi algoritmi in tako tvori sistem verige blokov, ki prenaša informacije o valuti, njeni vrednosti, nekdanjih in sedanjih lastnikih. Z novo tehnologijo veriženja blokov zato prihajajo novi koncepti, med njimi tudi t.i. pametne pogodbe (ang. Smart contracts), ki bodo močno vplivale na sklepanje poslov.

Kaj so public ledger, hash, nodes in rudarjenje, oziroma mining?

• Transakcije se izmenjujejo in beležijo na veliki javni mreži, oziroma javnem dnevniku, ki ga imenjujemo tudi public ledger. Ta služi kot register zapisov in informacij. Po tej mreži potujejo bloki, na katerih je zapisana vsebina transakcije.
• Z bloki lahko upravljajo tisti, ki imajo ustrezen digitalni prstni odtis, ang. hash, ki je po naravi zelo podoben kvalificiranim digitalnim potrdilom spletnih bank. Hash je bistven element elektronskega preverjanja resničnosti podatkov, saj služi kot neke vrste ključ.
• To, da se informacije hranijo pri vseh uporabnikih omogoča tehnologija nodes. Nodes so ločeni algoritmi, ki se ne izmenjujejo med uporabniki, kot se bloki, ampak ostanejo pri vsakem posameznem uporabniku, ter preverjajo avtentičnost vhodnih in izhodnih blokov.
• Rudarjenje oziroma mining je postopek, ko nekateri izmed uporabnikov, ki premorejo ustrezno opremo in znanje, z reševanjem algoritmov ustvarjajo nove konce verige. Ko uporabnik, oziroma njegov računalnik najde ustrezno vrednost, pošlje predlog bloka ostalim uporabnikom v potrditev. To je še en korak v zagotavljanju varnosti trgovanja s spletnimi valutami, saj prepreči, da bi se bloki podvajali. Ker je rudarjenje zahtevno za uporabnika in za njegov računalnik, se mu trud povrne tako, da za nagrado prejme nekaj kovančkov spletne valute.

Ali je tehnologija blockchain varna in vzdržna?

Tehnologija veriženja blokov (blockchain) uporabnikom omogoča, da na preprost način preverijo, kateri podatki so pristni, kdo je njihov lastnik in iz kje izvirajo, saj so vse te informacije vsebovane v zapisanem algoritmu.

Prve ponudbe kovancev letos zbrale več kot 1,3 milijarde dolarjev

V tem se bistveno razlikuje od drugih digitalnih vsebin in načinov prenosa podatkov. Problem drugih digitalnih vsebin je ta, da ni mogoče razložiti med izvirnikom in originalom. Saj je digitalna kopija povsem enaka. Tudi v svetu digitalnih valut se je pojavil problem dvojne uporabe istega kovančka. Sistem veriženja blokov to rešuje tako, da se informacije o vseh transakcijah hranijo pri vseh uporabnikih. Zato se vsakič, ko se v sistemu pojavi neskladje, sproži nekakšen rdeč alarm. Sistem zazna, da se je pojavil vsiljivec in neveljavno transakcijo razveljavi.

Glavni pomislek, ki se pojavlja med kupci spletnih valut je dejstvo, da valute ne nadzoruje nobena centralna avtoriteta. Navajeni smo, da stabilnost evra, dolarja in drugih valut nadzorujejo centralne banke pod budnim očesom države. Pri spletnih valutah pa te centralne avtoritete ni. Zato ni nobene oblasti, ki bi izvrševala uravnovešen nadzor v javnem interesu. Zagovorniki spletnih valut in tega, da se moderno poslovanje prepusti tehnologiji veriženja blokov trdijo, da je t.i. peer to peer nadzor enako varen, kot sistem centralne banke. To namreč narekuje že sama narava tehnologije. Ideja, da vsi uporabniki zaznajo napake v sistemu, omogoča, da pri transakcijah ne pride do prevar.

Kakšne so razsežnosti tehnologije veriženja blokov?

V prihodnosti lahko pričakujemo številne spremembe na področju poslovanja zaradi tehnologije veriženja blokov, ki bo korenito spremenila sklepanje pogodb in vsakdanje transakcije. Nekatere izmed sprememb, ki jih lahko pričakujemo so naslednje:

• t.i. pametna pogodba (ang. smart contract) je pogodba, ki je v celoti napisana na verigi blokov. To pomeni, da se bodo pogoji, zapisani na algoritmu izvršili samodejno z nekim sprožilnim momentom. Brez posrednikov in vpletanja tretjih oseb. Pametna pogodba omogoča sklepanje sočasnih multilateralnih poslov (Multi-Signatory oz. Multi-Party Smart Contract). Pogodba se nato prilagaja zunanjim dejavnikom in se sproti izvršuje avtomatično. Takoj ko se izpolnijo posamezni pogodbeni pogoji. V konkretnem primeru to pomeni: dobava, plačilo obroka, uveljavljanje garancije itd.
• Pri ekonomiji delitve (ang. sharing economy), primera iz prakse sta podjetji Airbnb ali Uber, bi se lahko uporabniki dogovorili neposredno s ponudniki. Brez posrednikov in provizij spletnih platform. Zapis na blockchains bi omogočil, da je zadeva še dodatno varna, saj bi se lahko npr. obstoj nekega stanovanja preveril v zemljiški knjigi. Podobno bi lahko pri igrah na srečo igralci stavili neposredno med seboj, na princip podoben pametni pogodbi.
• Tehnologija bi se lahko uporabljala tudi pri volitvah in referendumih. S pomočjo digitalnega odtisa bi vsak oddal svoj glas od doma.
• Številne spremembe je mogoče pričakovati tudi na področju avtorskega prava, javni upravi in vsesplošni zakonodaji, ki bo morala predvidevati vpliv nove tehnologije veriženja blokov na vsa področja življenja.

Odgovor strokovnjaka: Kako je obdavčeno poslovanje s kriptovalutami