Tudi v Sloveniji imamo kripto milijonarje

V zadnjem času je nakupovanje kriptovalut in trgovanje z njimi vedno bolj priljubljeno. Poleg tega doživlja pravi razcvet trg t. i. kampanj ICO oziroma prvih javnih ponudb žetonov (angl. initial coin offering). Na njem želijo začetni kapital zbrati mnoga mlada podjetja. Na to področje se je pogumno podalo že veliko število slovenskih podjetnikov in podjetij.

Do sredine oktobra je bilo po vsem svetu izpeljanih več kot 200 ICO-kampanj, ki so skupaj zbrale okoli 2,6 milijarde evrov. Dodajmo še podatek, da so v celotnem lanskem letu zagonska podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo blockchain, zbrala le slabih sto milijonov evrov.

V časniku Finance oziroma reviji Manager so ob pripravljanju seznama najbogatejših 100 Slovencev naleteli tudi na področje kriptovalut in zbiranja kapitala z izdajanjem kriptožetonov. Vprašali so se, za kakšne zneske gre, kakšne so vrednosti podjetij s tega področja in kolikšna so premoženja njihovih ustanoviteljev oziroma lastnikov.

Kaj je prva ponudba kriptožetonov?

O prvih ponudbah kriptožetonov oziroma t. i. kampanjah ICO smo na našem portalu že pisali. Gre za obliko množičnega investiranja, v okviru katere zainteresirani vlagatelji kupijo kriptožetone, ki jih je oblikovalo podjetje oziroma projekt.

V večini primerov so žetoni opredeljeni kot plačilna sredstva, s katerimi bo mogoče v prihodnosti plačevati storitve izbranega podjetja oziroma projekta. S kriptožetoni lahko njihovi lastniki kasneje tudi trgujejo na borzah kriptožetonov oziroma kriptovalut, kot je slovenska Bitstamp. Tam žetoni nekaterih izdajateljev dosegajo izjemno visoke vrednosti. Zato njihovih lastnikov pravzaprav ne zanima, ali bo projekt, v katerega so investirali, dejansko kdaj zaživel.

Na ta način sredstva za svoj zagon zbirajo predvsem mlada podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem storitev na podlagi tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain. V primerjavi z zagonskim kapitalom, ki ga pridobivajo tradicionalna zagonska podjetja, so kampanje ICO veliko bolj obsežne. Najuspešnejši projekti zberejo tudi več deset ali celo več sto milijonov evrov.

V nasprotju z delnicami, ki so jim sicer kriptožetoni do neke mere podobni, pa pri njih ne gre za lastniški delež v podjetju. Da bi lahko ustrezno ovrednotili premoženje posameznih lastnikov oziroma upravljavcev takšnih podjetij, projektov oziroma platform, bi morali torej vedeti, kdo je dejansko njihov lastnik, ali je njihov poslovni model sploh primeren itd. Poleg tega pa takšno oceno otežujejo velika nihanja vrednosti kriptovalut in kriptožetonov.

V časniku Finance so kljub temu poskusili prikazati, za kakšne zneske gre, ko govorimo o slovenskih kripto podjetnikih in kripto podjetjih.

Slovenski kripto podjetniki

Prvo slovensko zagonsko podjetje, ki je izdalo žetone, je bilo podjetje Iconomi. V podjetju razvijajo platformo za upravljanje skladov, ki vlagajo v kriptovalute. Iconomi, ki sta ga ustanovila Jani Valjavec in Tim Mitja Žagar, je zbral skoraj devet milijonov evrov, kar je bil drugi največji znesek za takšne projekte v svetovnem merilu v letu 2016.

Ekipa podjetja Iconomi. (Vir slike: Iconomi).

V letošnjem letu je bilo uspešnih še več prvih javnih izdaj žetonov. Pospeševalnik oziroma platforma za podjetja, ki želijo oblikovati ICO-kampanjo, Cofound.it je zbral okoli 10 milijonov evrov, platforma za faktoring Hive 7,2 milijona evrov, platforma za najem glasbenikov Viberate pa devet milijonov evrov.

Manjše zneske sta zbrala kriptovaluta, ki povečuje likvidnost borz, Quantum Project (3,5 milijona evrov) in platforma za trgovanje z električno energijo SunContract (1,7 milijona evrov). Do konca leta se obeta še nekaj kampanj slovenskih projektov, med drugim platforma za investicije v športnike SportiFy, podjetje OriginTrail, ki bo skrbelo za nadzor dobavnih verig, in platforma za upravljanje osebnih podatkov DataFund.

Rast vrednosti kriptovalut

Že tako impresivne številke začetnega kapitala lahko hitro še dodatno narasejo. Kriptožetone podjetja namreč večinoma izdajajo v zameno za kriptovalute, med katerimi sta najbolj znana bitcoin in ether. Zbrani kapital tako shranjujejo večinoma v kriptovalutah, katerih vrednost pa v zadnjem času skokovito narašča. Po podatkih časnika Finance je bil bitcoin sredi oktobra vreden približno devetkrat več, ether pa celo 23-krat več kot pred letom dni.

Seveda podjetja oziroma projekti zbrana sredstva namenjajo tudi za razvoj in širitev svoje ponudbe, plače zaposlenih, oglaševanje, tekoče stroške in druge aktivnosti, povezane s poslovanjem. Vendar ob takšni rasti vrednosti kriptovalut tudi njihovo premoženje hitro narašča.

Podjetje Iconomi, ki je s prvo javno ponudbo zbralo, kot rečeno, približno devet milijonov evrov, je v finančnem poročilu za tretje četrtletje letošnjega leta zabeležilo osnovni kapital v višini 102 milijonov evrov. Ob tem je soustanovitelj podjetja Jani Valjavec za časnik Finance povedal, da lahko s sredstvi, ki jih hranijo v uradnih valutah (kot je evro), in ob trenutnih stroških preživijo pet let, skupaj premoženjem, zbranim v kriptovalutah, pa okoli 40 let.

Seveda je ob tem treba opozoriti, da so vrednosti kriptovalut zelo nepredvidljive. Ekosistem kriptovalut in kriptožetonov tudi po mnenju strokovnjakov ni nujno tako stabilen, kot se zdi trenutno. Zato je možen nenaden globok padec vrednosti kriptovalut in kriptožetonov, česar se mora zavedati vsak, ki se želi podati v kripto svet.

Žetoni v lasti ustanoviteljev

Pomembno je tudi dejstvo, da podjetja ob izdaji žetonov javnosti ne omogočijo nakupa vseh žetonov. Določen del jih namreč obdržijo zase: Iconomi je vlagateljem ponudil 85 odstotkov žetonov, Hive 75 odstotkov, Viberate 60 odstotkov, Cofound.it pa le 25 odstotkov.

Preostali žetoni so večinoma namenjeni ustanoviteljem, članom ekipe, svetovalcem itd. Nekaj jih prihranijo tudi za morebitne prihodnje večje vlagatelje ali nove člane in za različne nagrade. Do prihranjenih žetonov oziroma sredstev ustanovitelji in člani ekip večinoma dostopajo postopoma, v različnih časovnih obdobjih.

Podatki o tem, kolikšen delež oziroma kolikšno število žetonov dobijo posamezniki v podjetjih, niso javno dostopni. V časniku Finance so se zato obrnili neposredno na ustanovitelje podjetij, konkretnih odgovorov pa so dobili le peščico.

Jure Soklič iz podjetja Hive ima po lastnih besedah v lasti štiri odstotke (20 milijonov) vseh žetonov, do njih pa bo v celoti lahko dostopal po približno treh letih. Žagar in Valjavec iz Iconomija imata vsak po 2,5 milijona žetonov, torej po 2,5 odstotka vseh izdanih žetonov. Teoretično bi lahko torej njihovo premoženje ocenili kot zmnožek med številom žetonov in njihovo ceno na trgu. Po poročanju Financ bi bilo tako premoženje ustanoviteljev Iconomija vredno 2,7 milijona evrov, Sokličevo pa 400 tisoč evrov.

Jure Soklič (levo) in Domen Uršič iz podjetja Hive. (Vir slike: Mladi podjetnik)

Vendar so v časniku zapisali tudi, da takšne ocene ne pomenijo veliko. Vrednosti žetonov izjemno nihajo, poleg tega pa bi ustanovitelji težko prodali večjo količino žetonov naenkrat. Menjava v bolj likvidne kriptovalute pri večjih vsotah namreč ni enostavna, saj je trg žetonov precej plitev. To pomeni, da bi ob morebitni prodaji večjega števila žetonov njihova cena hitro močno upadla.

Uspešnost zagonskih podjetij

V navdušenju nad kriptovalutami in vsem, kar je povezano z njimi, nekateri vlagatelji pozabljajo na pomembno dejstvo. Vrednost njihovih naložb je dolgoročno namreč odvisna od uspešnosti storitev, ki jih razvijajo zagonska podjetja, opozarjajo v časniku Finance. Raziskave kažejo, da kar 90 odstotkov mladih tehnoloških podjetij propade. Podobne rezultate lahko pričakujemo tudi na področju veriženja blokov.

Uspešnosti slovenskih kripto podjetij pravzaprav še ne moremo meriti, saj je najstarejše, Iconomi, staro šele eno leto. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta so v tem podjetju ustvarili približno 250 tisoč evrov prihodkov. Iz finančnega poročila podjetja Cofound.it je razvidno, da so ustvarili okoli 1,9 milijona evrov prihodkov.

Druga slovenska podjetja s tega področja finančnih poročil še niso začela objavljati, saj so se njihove kampanje končale šele pred kratkim.

Blockchain Roadshow po Sloveniji z dvodnevnim zaključkom v Ljubljani:
– obiskali bomo Trbovlje, Novo Gorico in Maribor >>
– dvodnevni dogodek v Ljubljani >>

Kaj pa nakupovanje kriptovalut in trgovanje z njimi?

V Sloveniji vlaga veliko zanimanja tudi za vlaganje v kriptovalute in trgovanje z njimi. Premoženja posameznikov zaradi anonimne narave kriptovalut skoraj ni mogoče preveriti, so zapisali v Financah.

Vendar je po njihovih informacijah v Sloveniji nekaj premožnih posameznikov, ki so z vlaganjem v kriptovalute postali milijonarji. Pri tem navajajo anonimni vir, ki pravi, da ima neki Slovenec v lasti za 7.500 bitcoinov sredstev. Njegovo premoženje bi, upoštevajoč tržno vrednost te kriptovalute, ki je že presegla šest tisoč evrov, znašalo 45 milijonov evrov. To bi zadoščalo za uvrstitev na lestvico najbogatejših Slovencev.

Nekateri slovenski vlagatelji naj bi veliko zaslužili tudi z zgodnjimi nakupi kriptovalute ether. Poleg tistih, ki kriptovalute kupujejo, pa se nekateri ukvarjajo tudi z rudarjenjem kriptovalut. Gre za računalniško reševanje zapletenih algoritmov, ki zapečatijo transakcije med uporabniki. Rudarji so za svoje delo nagrajeni z novimi kovanci.

Menda imajo nekateri posamezniki v Sloveniji v lasti oziroma uporabi tudi do tisoč računalnikov, ki rudarijo zanje in za njihove stranke. Seveda pa se ne morejo kosati z največjimi »rudniki« v Aziji, kjer so tudi stroški porabe električne energije nižji.

Vir: Finance