S.p. z normiranimi stroški in normirana obdavčitev

Za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se lahko odločijo zavezanci, katerih prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50 tisoč evrov.
S.p. z normiranimi stroški, normirana obdavčitev in normiranci

S.p. z norminiranimi stroški

Normirana obdavčitev

a.) Obdavčitev družb z upoštevanjem normiranih odhodkov

Družbe lahko ugotavljajo davčno osnovo kot razliko med prihodki in 80-odstotnimi normiranimi odhodki, če njihovi prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, ne bodo presegli 50 tisoč evrov oziroma 100 tisoč evrov, če je bila pri zavezancu vsaj 5 mesecev obvezno zavarovana v skladu s ZPIZ-2 vsaj ena oseba za polni delovni čas. Takšna vrsta obdavčitve je namenjena za mikro družbe.

Davčna stopnja je 19-odstotna. Ker se upoštevajo normirani odhodki, nimamo možnosti upoštevanja davčnih olajšav. V praksi to pomeni, da:

  • ne moremo upoštevati olajšav za osnovna sredstva in
  • ne moremo upoštevati preteklih davčnih izgub in prenosa neizkoriščenih olajšav iz preteklih let.

Dejavnost moramo priglasiti FURS-u do konca marca.

Za ugotavljanje prihodkov je potrebno voditi poslovne knjige. Družba mora preiti nazaj na sistem obračuna davka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če bo presegla 50 oziroma 100 tisoč evrov prihodkov, vendar šele po tem, ko bo v izkazu poslovnega izida izkazovala prihodke nad 50 (100) tisoč evrov za dve leti zapored. V nasprotnem primeru se lahko uporablja normirana obdavčitev. V primeru, da je podjetje DDV zavezanec, je potrebno voditi knjigo prejetih in izdanih računov.

b.) Obdavčitev zasebnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zasebniki prav tako lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem 80-odstotnih normiranih odhodkov, če njihovi prihodki niso višji kot 50 tisoč evrov (velja za popoldanske s.p. brez zaposlenih) oziroma 100 tisoč evrov za tiste davčne zavezance, ki bodo v davčnem letu vsaj 5 mesecev prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas ali pa imeli zaposleno osebo za vsaj 5 mesecev za polni delovni čas. Davčna stopnja je 20-odstotna in pomeni dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se dobiček ne všteva v dohodnino (primer: zaslužek popoldanskega s.p. in obdavčitev slednjega se ne prišteva k davčni osnovi iz zaposlitve, torej ni možnosti “padca” v višji dohodninski razred).

Zasebnikom ni potrebno voditi poslovnih knjig, Ministrstvo za finance pa predpiše, katere evidence je potrebno voditi. Tudi v tem primeru ni možnosti upoštevati davčnih olajšav za dejavnost, možnosti upoštevanja splošne olajšave in drugih osebnih davčnih olajšav. V tem primeru se davek plača tudi v primeru, če podjetje izkaže več odhodkov kot prihodkov (izguba).

Zasebnik mora preiti nazaj na sistem obračuna davka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če bo v poslovnem letu presegel 50 (100) tisoč evrov prihodkov, vendar šele po tem, ko bo v izkazu poslovnega izida izkazoval prihodke nad 50 (100) tisoč evrov za dve leti zapored.

Po novem na računih niti za zasebnike niti za gospodarske družbe ni potrebno pisati podatkov o normiranih odhodkih in akontaciji dohodnine. Če je zasebnik DDV zavezanec, znesek DDV normalno izkaže na računu.

Katere evidence morajo voditi “normiranci”?

»Normiranci« so tako skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe RS (pravilnik najdete tukaj), ki opravljajo dejavnost dolžni za poslovne in davčne namene voditi naslednje evidence:

  • evidenco izdanih knjigovodskih listin;
  • evidenco osnovnih sredstev in
  • morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.

V kolikor je »normiranec« registriran za DDV, je poleg zgoraj navedenih evidenc dolžan voditi tudi vse evidence v skladu z DDV predpisi. Pravilnik pri vsaki izmed evidenc predpisuje tudi minimalen obseg podatkov in obliko, v kateri morajo normiranci voditi evidence.

a.) Evidenca izdanih knjigovodskih listin

Evidenca izdanih knjigovodskih listin se lahko vodi bodisi v papirni bodisi v računalniški obliki in mora vsebovati najmanj:

  • številko in datum vpisa v evidenco;
  • številko in datum knjigovodske listine;
  • opis poslovnega dogodka in znesek iz knjigovodske listine;
  • znesek prihodkov po SRS ali ZDoh-2 ter morebiten znesek popravka prihodkov na ravni davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja prihodkov na davčno priznane).

Upoštevaje dejstvo, da je davčno leto pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.

b.) Evidenca osnovnih sredstev

Vodenje evidence osnovnih sredstev je obvezna zgolj za »normirance«, ki imajo v lasti osnovna sredstva. Normiranci morajo poskrbeti, da bo evidenca osnovnih sredstev vsebovala najmanj:

Preberite tudi: Obdavčitev d.o.o.

  • zaporedno številko osnovnega sredstva;
  • opis, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve;
  • podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva.

V evidenco se vpisujejo vse listine, ki se nanašajo na pridobitev in odtujitev oziroma izločitev osnovnih sredstev in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Predlagane spremembe obdavčitve normirancev

Predlagane spremembe obdavčitve normirancev

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo vložilo sveženj predlogov, ki bodo spreminjali način obdavčitve normirancev. Predlagani so znižanje normiranih odhodkov, sintetična obdavčitev (uporaba dohodninske lestvice in olajšav), zamejitev maksimalne višine normiranih odhodkov, omejitev maksimalne višine prihodka in možnost seštevanja prihodkovnega pragu pri povezanih osebah. Preberite več >>

Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Odločitev med ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov (pogovorno navadni s.p.) in ugotavljanjem davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov temelji na več faktorjih. Na katerih, preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

MP svetovanje

MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje. Preberite več >>


Normirani s.p. in d.o.o. brez bistvenih sprememb

Normirani s.p. in d.o.o. brez bistvenih sprememb

Večkrat smo že poročali o nameravanih spremembah, ki zadevajo normirani s.p. in normirani d.o.o. Sedaj so potrjene, in kot boste ugotovili, niso bistvene. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Preberite več >>

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p. je enostaven postopek, ki ga opravimo prek sistema VEM. Koraki za ustanovitev polnega in popoldanskega s.p. so zelo podobni, obstajajo pa razlike, predvsem kar se tiče plačevanja davkov in prispevkov. Preberite več >>

Prehod iz normiranca na dejanske odhodke

Prehod iz normiranca na dejanske odhodke

Podjetniki, ki so se odločili za sistem obdavčitve po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, med letom ugotovijo, da tovrstna obdavčitev zanje ni najbolj ugodna. Kdaj lahko opravijo prehod z normiranca na t.i. navaden s.p. oz. d.o.o. in na kakšen način, si lahko preberete v nadaljevanju. Preberite več >>

Obdavčitev s.p.

Obdavčitev s.p.

V večini primerov se podjetniška pot začne s statusom samostojnega podjetnika, ki je obenem najprimernejši za začetek podjetniške poti. Preberite več >>

Izračun prispevkov za samostojne podjetnike

Izračun prispevkov za samostojne podjetnike

Samostojni podjetnik si lahko na podlagi formule za izračun zavarovalne osnove in s pomočjo tabelice, v kateri so navedene osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost, sam izračuna višino slednjih. Višina prispevkov je odvisna od dobička in že obračunanih prispevkov. Preberite več >>

Oznake: , , , , ,