S.p. v tujini, davek v Sloveniji

Če ste slovenski davčni rezident in imate samostojno dejavnost, na primer s.p. v tujini, registrirano v kateri izmed sosednjih držav, morate dohodek iz nje napovedati tudi v Sloveniji.

V kolikor posameznik, rezident Slovenije, registrira in opravlja samostojno dejavnost v drugi državi, kot je Slovenija (v praksi je to najpogosteje sosednja Avstrija ali Hrvaška), je dolžan skladno z načelom obdavčitve po svetovnem dohodku ta dohodek napovedati tudi v Sloveniji. Torej, v kolikor posameznik plačuje davke v tujini, še ne pomeni, da dohodka ni dolžan napovedati tudi v Sloveniji (in obratno).

Najpomembnejši koraki, ki jih mora posameznik, rezident Slovenije, opraviti v Sloveniji po začetku opravljanja samostojne dejavnosti v tujini, so predstavljeni v nadaljevanju.

1. Vpis v davčni register

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v Poslovni register Slovenije (AJPES), mora predložiti davčnemu organu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti najkasneje v 8 dneh po začetku opravljanja dejavnosti (52. člen Zakona o finančni upravi, ZFU).

2. Napoved akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

Ob predložitvi prijave za vpis v davčni register mora fizična oseba predložiti davčnemu organu tudi obrazložen izračun predvidene davčne osnove iz opravljanja dejavnosti (2. odst. 298. člena Zakona o davčnem postopku RS – ZDavP-2). Izračun vključuje predviden znesek davčno priznanih prihodkov, davčno priznanih odhodkov in osnove za izračun akontacije dohodnine.

Na podlagi izpolnjenega izračuna se akontacija dohodnine plačuje v mesečnih obrokih, če znesek akontacije presega 400 evrov, oziroma v trimesečnih obrokih, če ta znesek ne presega 400 evrov. Posamezni obrok mora biti plačan v dvajsetih dneh po dospelosti.

3. Oddaja davčnega obračuna od dohodka iz dejavnosti

Posameznik mora davčni obračun dohodka iz opravljanja dejavnosti davčnemu organu predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto (2. odst. 297. člena ZDavP-2). To velja tako za posameznike, ki imajo samostojno dejavnost registrirano v Sloveniji, kot tudi za tiste, ki imajo samostojno dejavnost registrirano v tujini, saj zakon zanje ne predvideva posebne oprostitve.

Tako tolmačenje je tudi v skladu z načelom obdavčitve po svetovnem dohodku, skladno s katerim so davčni rezidenti dolžni v Sloveniji napovedati vse dohodke ne glede na to, kje imajo svoj vir. Na podlagi davčnega obračuna se izračuna letni znesek davka, pri čemer se med letom plačane akontacije dohodnine upoštevajo kot že plačan davek.

FURS na podlagi evropske direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja že od leta 2015 samodejno prejema podatke o nekaterih dohodkih slovenskih rezidentov iz drugih držav članic, in sicer o dohodkih iz zaposlitve, plačilih direktorjem, pokojninah, nekaterih življenjskih zavarovanjih ter lastništvu nepremičnin in dohodkih iz njih. Podatke lahko od tujega davčnega organa pridobi tudi na zahtevo. Če dohodkov iz tujine ne napovete pravočasno, lahko FURS pri nadzoru uporabi tudi podatke, ki jih prejme iz mednarodne izmenjave informacij. Nepredložitev davčne napovedi pa za zavezanca pomeni prekršek, ki se kaznuje z globo.

4. Odprava dvojne obdavčitve – upoštevanje v tujini plačanega davka

Ker se v primeru registracije samostojne dejavnosti v tuji državi dejavnost praviloma opravlja v državi registracije (t. i. država vira dohodka), je posameznik dolžan plačati davek od dohodka iz opravljanja dejavnosti v tej državi po njenih nacionalnih predpisih. To običajno vključuje oddajanje davčnih obračunov na pristojne davčne urade na podoben način kot v Sloveniji.

Dejstvo, da je posameznik zavezan plačati davek v dveh državah (v tujini in Sloveniji), ima za posledico dvojno obdavčitev istega dohodka. Zato davčna zakonodaja predvideva odpravo te dvojne obdavčitve.

Po splošnem pravilu iz Zakona o dohodnini RS (ZDoh-2) se dvojna obdavčitev odpravi na način, da se od dohodnine, odmerjene v Sloveniji, odšteje znesek ustreznega dela dohodnine, ki je bil plačan od tega istega dohodka izven Slovenije (1. odst. 136. člena ZDoh-2). Odbitek ne sme preseči nižjega od zneska dokončno in dejansko plačane tuje dohodnine ter zneska slovenske dohodnine od teh tujih dohodkov; razlika se ne prenaša v druga leta (137. člen ZDoh-2). Pri tem se kot dohodek izven Slovenije šteje dohodek, prejet iz naslova opravljanja dejavnosti v tujini, t. j. opravljanje dejavnosti v ali preko poslovne enote v tujini.

Kaj pa že plačan davek?

Za upoštevanje v tujini plačanega davka mora posameznik predložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti znesek dohodnine, osnovo za plačilo dohodnine ter dokazilo, da je bil znesek dohodnine dokončen in dejansko plačan. Odbitek v tujini plačanega davka lahko uveljavljate že v davčnem obračunu od dohodka iz dejavnosti, za dokončno priznanje pri letni odmeri dohodnine pa ga uveljavite tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine (ZDavP-2, 284.a in 273. člen).

Preberite tudi: Prispevki za s.p. v času porodniškega dopusta

Dvojna obdavčitev se odpravi tudi upoštevajoč Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je bila sklenjena med Slovenijo in državo vira dohodka (če je sklenjena takšna konvencija). Če Slovenija z drugo državo ima sklenjeno takšno mednarodno pogodbo, potem se upoštevajo njene določbe o: dodelitvi pravice do obdavčitve posameznega dohodka, mejni stopnji obdavčitve posameznega dohodka, če je predpisana  in uporabi metod za odpravo dvojne obdavčitve dohodka.

S.p. v tujini: kako zakon omeji odbitek tujega davka

Odbitek tujega davka ni neomejen. Od slovenske dohodnine lahko odštejete največ toliko, kolikor znaša nižji od teh dveh zneskov: tuja dohodnina, ki je bila dokončno in dejansko plačana, ali slovenska dohodnina od istih tujih dohodkov.

Neizkoriščene razlike ne morete uveljavljati v prejšnjih ali naslednjih davčnih letih. Za odbitek morate priložiti dokazila o znesku plačanega davka, osnovi in dokončnosti plačila.

Uradni vir: FURS – dohodnina.

Pogosta vprašanja o s.p. v tujini

Kje plačujem prispevke za socialno varnost, če imam s.p. v Avstriji?

To določa uredba (ES) št. 883/2004. Oseba, ki opravlja samostojno dejavnost v eni državi članici, je praviloma zavarovana po zakonodaji te države (11. člen). Če dejavnost opravlja v dveh ali več državah članicah, velja zakonodaja države prebivališča, če tam opravlja bistven del dejavnosti (13. člen). Pred začetkom dela se o zavarovanju posvetujte s pristojno institucijo.

Kdo je davčni rezident Slovenije?

Rezident je, kdor ima v Sloveniji stalno prebivališče, običajno bivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov ali je v davčnem letu v Sloveniji prisoten skupno več kot 183 dni (ZDoh-2, 6. člen). Če bi po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja štel samo za rezidenta druge države, se šteje za nerezidenta (7. člen).

Kakšna dokazila potrebujem za odbitek tujega davka?

Predložiti morate dokazila o znesku dohodnine, plačane v tujini, o osnovi za plačilo in o tem, da je bil znesek dokončen in dejansko plačan (ZDoh-2, 138. člen). Pri ugotavljanju davčne osnove z normiranimi odhodki se kot dokazila štejejo listine tujega davčnega organa ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka (ZDavP-2, 307.č člen).

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.