Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Avtor Nejc Setnikar — 16.07.2014
Komentiraj!
Odločitev med ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov (pogovorno navadni s.p.) in ugotavljanjem davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov temelji na več faktorjih. Na katerih, preberite v nadaljevanju.
Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Razlike med navadnim in normiranim s.p. (Vir slike: freeimages.com)

Glavni razliki med normirancem in navadnim s.p. sta v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri normiranem s.p.-ju se davčna osnova (DO) ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri navadnem pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri navadnem s.p. je davčno osnovo možno zniževati z uveljavljanjem olajšav, pri normirancih pa to ni mogoče.

Normirancu tudi ni potrebno najemati računovodskega servisa (čeprav je to priporočljivo, predvsem zaradi svetovalnih storitev), saj mu ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Njegova dolžnost je le, da vodi evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev ter da ob roku odda davčni obračun.

Podrobneje o davčni obravnavi s.p. v članku Obdavčitev s.p.

Normiranci, ki so zavezanci za DDV, morajo voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV, npr. knjigo prejetih in izdanih računov. Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebno predpisi s področja njihove dejavnosti.

Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa obstaja omejitev, in sicer se lahko za tovrstno ugotavljanje odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov.

Nadaljnja razlika je v samo obdavčitvi, pri čemer je navadni s.p. obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20 %. 

Navadni s.p.Normirani s.p.
ugotavljanje davčne osnove DO = prihodki - davčno priznani odhodki DO = 20 % vseh prihodkov (= prihodki - 80 % normiranih odhodkov)
obdavčitev dohodninska lestvica (16, 27, 41, 50 % od DO) končni davek: 20 % od davčne osnove
računovodstvo zakonsko neobvezno, a priporočljivo zakonsko neobvezno, podjetnik lahko vse dela sam
omejitve ni omejitev ni dovoljeno preseči 50.000 evrov letnega prometa dve leti zapored oziroma 100.000, če je pri davčnem zavezancu ena oseba polno socialno zavarovana
olajšave možnost uveljavljanja olajšav olajšav ni možno uveljavljati

Pri sprejetju odločitve glede načina ugotavljanja davčne osnove, je potrebo v obzir vzeti še dejstvo ali ima podjetnik "polni" s.p. ali popoldanski s.p.. Prav tako razlika v obdavčitvi za naslednje leto vpliva na višino prispevkov zaradi določitve drugačne zavarovalne osnove.

Primeri primerjalnih izračunov za samostojnega podjetnika (v evrih; upoštevana je le splošna davčna olajšava):

Primer št. 1:

Letni prihodki12.00012.000**24.00024.000**48.00048.000**
Letni odhodki  9.000 9.000 9.000 9.000 15.000 15.000
Letni prispevki cca. 3.960 cca. 2.760* cca. 3.960 cca. 2.760* cca. 3.960 cca. 2.760*
Obračun dohodnine pri navadnem s.p. 0 0 2.276 2.276 8.640 8.640
Obračun dohodnine pri normiranem s.p. 480 480 960 960 1.920 1.920
Skupni dolg državi pri navadnem s.p. 3.960 2.760 6.236 5.036 12.600 11.400
Skupni dolg državi pri normiranem s.p. 4.440 3.240 4.920 3.720 5.880 4.680

Primer št. 2:

Letni prihodki12.00012.000**24.00024.000**48.00048.000**
Letni odhodki  4.800 4.800 4.800 4.800 30.000 30.000
Letni prispevki cca. 3.960 cca. 2.760* cca. 3.960 cca. 2.760* cca. 3.960 cca. 2.760*
Obračun dohodnine pri navadnem s.p. 109 109 3.410 3.410 3.086 3.086
Obračun dohodnine pri normiranem s.p. 480 480 960 960 1.920 1.920
Skupni dolg državi pri navadnem s.p. 4.096 2.869 7.370 6.170 7.046 5.846
Skupni dolg državi pri normiranem s.p. 4.410 3.420 5.130 3.716 6.570 5.580

*novoodprta podjetja (imajo v prvem letu poslovanja 50 % oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v drugem letu pa 30 % - več o tem preberite v članku Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja)

**oproščeni prispevki PIZ predstavljajo prihodke, zato bi morala biti realna višina letnih prihodkov nekoliko manjša

Pri odločitvi med navadnim in normiranim s.p. je torej potrebno upoštevati:

  • višino letnih prihodkov (pri nizkih letnih prihodkih se zaradi možnosti uveljavljanja olajšave ne splača biti normiranec)
  • razmerje med prihodki in odhodki (manjše kot je to razmerje, bolj se splača imeti navaden s.p. zaradi načina ugotavljanja davčne osnove)
  • možnost uveljavljanja olajšav
  • normiranci ne potrebujejo računovodstva in se tako lahko izognejo tovrstnemu mesečnemu strošku
  • normiranec je omejen pri zaslužku, saj v primeru, da v dveh zaporednih letih preseže mejo 50.000 evrov letnega prometa, začne obvezno ugotavljati davčno osnovo po dejanskih odhodkih (oziroma 100.000 evrov - velja za tiste davčne zavezance, ki bodo v davčnem letu vsaj 5 mesecev prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, ali pa bodo zaposlili vsaj eno osebno, ki bo najmanj 5 mesecev prijavljena v pokojninsko ali invalidsko zavarovanje za polni delovni čas)

Vir: Normiran.si

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice