Delodajalec mora do 31. marca vsakemu delavcu izročiti pisno odmero letnega dopusta. (Vir slike: Pixabay)
Po ZDR-1 ima vsaka oseba v delovnem razmerju (ne glede na to ali je zaposlena za določen ali nedoločen čas) pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši kot štiri tedne. Delavcu toliko dopusta pripada ne glede na to, ali je zaposlen za polni delovni čas ali delovni čas krajši od polnega.
Minimalno število dni dopusta je sicer vezano na konkretni primer vsakega delavca. To pomeni, da se bo število dni dopusta lahko razlikovalo glede na različni delovni čas. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. To pomeni, da bo delavcu, ki dela 5 dni na teden, 8 ur na dan, pripadalo najmanj 20 delovnih dni dopusta. Delavec, ki dela 6 dni v tednu, pa bo lahko izkoristil najmanj 24 delovnih dni dopusta. V primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa in različnega števila delovnih dni na teden, se upošteva povprečje števila dni na teden, glede na celotno koledarsko leto.
V dopust delavca se ne vštevajo prazniki in dela prosti dnevi, bolniška odsotnost in drugi primeri opravičene odsotnosti z dela.
Posebne okoliščine
Spoštovanje najnižje meje, ki jo postavlja zakon je torej obvezno, delavcu pa lahko pripadajo tudi dodatni dnevi dopusta, glede na njegove osebne okoliščine. Več dopusta bo tako pripadlo:
- starejšim delavcem, invalidom, delavcem z najmanj 60 odstotno telesno okvaro in delavcem, ki negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – pravica do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta;
- delavcem z otroki – po en dodaten dan letnega dopusta delavcu pripada za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Dodatne dni dopusta priznavajo tudi nekatere kolektivne pogodbe, lahko pa jih določa tudi sama pogodba o zaposlitvi ali interni akti delodajalca. Običajno so v takšnih primerih določeni še dodatni kriteriji za odmero dopusta. Upošteva se predvsem zahtevnost delovnega mesta, delovno dobo delavca, socialne in zdravstvene razmere itd.
Celotni ali krajši dopust
Delavec, ki je zaposlen vseh dvanajst mesecev bo lahko izkoristil celoten letni dopust. Če delavec sklene delovno razmerje ali mu to preneha med koledarskim letom, bo temu primerno manjše tudi število dni dopusta. Delavcu bo v tem primeru pripadlo sorazmerno število dni dopusta, torej 1/12 dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Če delavec med letom zamenja zaposlitev (sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem), mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta, glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu. Seveda pa se stranki lahko dogovorita tudi drugače.
Izraba dopusta
ZDR-1 ureja tudi pravila glede koriščenja letnega dopusta, ki ga delavec izrablja po predhodnem dogovoru z delodajalcem. Dopust je mogoče porabiti v več delih, en del pa mora trajati najmanj dva tedna. Delavec mora v koledarskem letu porabiti najmanj dva tedna dopusta, neporabljen dopust pa lahko prenese v naslednje leto. V tem primeru ga mora izkoristiti najkasneje do konca junija naslednjega leta.
V primerih, ko delavec dopusta ni izrabil zaradi bolniške odsotnost, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima pravico tak dopust porabiti do 31. decembra naslednjega leta.
Odmera dopusta
Delodajalec mora po določbah ZDR-1 delavca vsako leto obvestiti o njegovem dopustu. Najkasneje do 31. marca mora delavcu v pisni obliki vročiti odločbo o odmeri letnega dopusta, iz katere je razvidno število dni osnovnega dopusta ter število dodatnih dni, ki mu pripadajo. Pred oddajo odmere naj delodajalec preveri tudi kolektivno pogodbo za njegovo dejavnost, ki bi lahko določala morebitne dodatne dneve dopusta. Odmera letnega dopusta nato predstavlja tudi osnovo za izplačilo regresa. Pravica do regresa je namreč vezana na pravico dopusta in ne na dejansko izrabo dopusta.
V primeru, da delodajalec svoje obveznosti glede odmere dopusta ne izpolni, ga lahko doleti kazen. Višina globe se bo razlikovala glede na število vseh zaposlenih pri konkretnemu delodajalcu – za manjše delodajalce bo znašala od 200 do 1000 evrov, za večje pa od 750 do 2000 evrov.
Vir: ZDR-1
