Obdavčitev s.p.: dejanski ali normirani odhodki

Prednosti in slabosti statusa samostojnega podjetnika v primerjavi z drugimi oblikami bomo tokrat pustili ob strani in se posvetili zgolj izrazu obdavčitev s.p..

Samostojni podjetnik je fizična oseba. Za obdavčitev s.p. se zato uporablja Zakon o dohodnini. Predmet obdavčitve pri samostojnem podjetniku je dohodek iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Posebej se obravnava dohodek iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Tu se tudi uporabljajo nekatera specifična pravila za obdavčitev.

Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta, da se dejavnost opravlja:

• trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in
• neodvisno oziroma samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem).

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

Kdo so zavezanci za dohodek iz dejavnosti?

Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so vsi zasebniki. Sem sodijo poleg samostojnih podjetnikov posameznikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, samostojni novinarji).

Kako se ugotavlja davčna osnova?

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se za samostojnega podjetnika ugotavlja na enega izmed naslednjih dveh načinov:

1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček. Ta se ugotovi tako, da se od davčno priznanih prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo davčno priznani odhodki.

Za ugotavljanje davčno priznanih prihodkov in odhodkov se subsidiarno uporablja poleg ZDoh-2 tudi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, v skladu z računovodskimi standardi, ustrezno prilagojeni za davčne namene.

V primeru, da samostojni podjetnik izbere tak način izračunavanja davčne osnove, mora davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini, in sicer:

• olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
• olajšavo za investiranje,
• olajšavo za zaposlovanje in olajšavo za zaposlovanje invalidov,
• olajšavo za zavezanca invalida,
• olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
• olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• olajšavo za donacije.

Upošteva se tudi splošna olajšava. Ta za leto 2026 znaša 5.551,93 evra. To je del, ki je izvzet iz obdavčitve.

V kolikor davčno priznani odhodki presegajo davčno priznane prihodke, zavezanec ustvari davčno izgubo. Za znesek ustvarjene davčne izgube lahko zavezanec zmanjšuje pozitivno davčno osnovo v prihodnjih davčnih obdobjih. Od 2014 se lahko davčna izguba koristi največ do višine 50% davčne osnove tekočega leta.

2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Druga možnost je poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove (normiranci) – pri tem se odhodki priznajo v pavšalu, odstotek pa je od 1. 1. 2026 odvisen od višine prihodkov (ni več enotnih 80 % za vse). Podrobno razlago najdete v članku o normirani obdavčitvi v letu 2026.

Kateri kalkulator uporabiti?

Spodaj sta dva kalkulatorja, ki skupaj pokrivata štiri kombinacije obdavčitve s.p.:

• Popoldanski s.p. – normirani odhodki: pavšalna, dokončna obdavčitev po tristopenjski lestvici.
• Popoldanski s.p. – dejanski odhodki: obdavčitev skupaj z drugimi dohodki (npr. plačo) po dohodninski lestvici.
• Redni (polni) s.p. – normirani odhodki: pavšalna, dokončna obdavčitev po dvostopenjski lestvici z drugačnimi pragovi.
• Redni (polni) s.p. – dejanski odhodki: obdavčitev po dohodninski lestvici, dejavnost je običajno edini vir dohodka.

Izberite kalkulator glede na to, ali gre za popoldansko ali redno dejavnost, znotraj njega pa še med normiranimi in dejanskimi odhodki.

Če ste popoldanski normiranec, upoštevajte tudi, da se prag 50.000 evrov ne preverja za posamezno leto posebej, temveč kot povprečje prihodkov iz dejavnosti v zadnjih dveh zaporednih davčnih letih. Če to povprečje preseže 50.000 evrov, morate od naslednjega davčnega leta dalje preiti na dejanske odhodke – že opravljena leta se ne spreminjajo za nazaj. Če v enem od teh dveh let sploh še niste poslovali, se za to leto pri izračunu povprečja upošteva prihodek 0 evrov, kar pomeni, da vas lahko iz sistema izloči že samo eno zelo uspešno prvo leto poslovanja. Za popolno primerjavo s popoldanskim s.p. na splošno (pogoji, prispevki, primer izračuna) si oglejte tudi članek Popoldanski s.p.

Zakaj se dobiček iz dejavnosti obdavči skupaj s plačo?

Dohodnina je osebni davek, ne davek po posameznem viru dohodka. FURS zato dobička iz popoldanske dejavnosti (pri dejanskih odhodkih) ne obdavči ločeno od ničle, temveč ga prišteje k vsem drugim dohodkom posameznika – najpogosteje k plači iz redne zaposlitve – in šele skupno vsoto obdavči po progresivni lestvici. Zato je lahko isti znesek dobička obdavčen povsem različno: pri nekom brez drugih dohodkov morda z 16 %, pri nekom, ki ima s plačo že zapolnjene nižje razrede, pa z 33 % ali več.

Kalkulator spodaj zato pri dejanskih odhodkih upošteva tudi bruto letno plačo iz redne zaposlitve, in sicer po naslednjih korakih:

1. Plača se najprej pretvori v davčno osnovo. Bruto plača ni neposredno obdavčljiv znesek – zaposleni najprej sam plača prispevke za socialno varnost (skupaj približno 23,10 % bruto plače: pokojninsko, zdravstveno, dolgotrajna oskrba, zavarovanje za primer brezposelnosti in starševsko varstvo). Preostanek je davčna osnova iz zaposlitve.
2. Splošna olajšava se upošteva samo enkrat – pri skupnem znesku (plača in dobiček iz dejavnosti skupaj), ne posebej pri vsakem viru dohodka.
3. Izračun opravimo dvakrat: enkrat samo za plačo, enkrat za plačo skupaj z dobičkom iz dejavnosti. Razlika med tema dvema zneskoma davka je davek, ki dejansko odpade na dobiček iz dejavnosti – obračunan po mejni stopnji, ki sledi neposredno za plačo, ne od začetka lestvice.

Primer: če imate 40.000 evrov bruto letne plače in dodatnih 25.000 evrov davčne osnove iz popoldanske dejavnosti, se ta dobiček obdavči po stopnji 26 % oziroma 33 % (odvisno od tega, kje natančno pade v razrede), ne po 16 %, kot bi veljalo, če dejavnost ne bi bila vaš edini vir dohodka. Če polje za plačo pustite prazno oziroma na 0, kalkulator obravnava dobiček iz dejavnosti, kot da je vaš edini dohodek.

Za zavezanca, ki je dejavnost opravljal le del enega od dveh predhodnih davčnih let, se povprečje prihodkov sorazmerno prilagodi glede na obdobje opravljanja dejavnosti. Pogoji za vstop in izstop zdaj veljajo po 6. členu Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ne več po 48. členu ZDoh-2. Normirane odhodke priglasite davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

V času ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dejanski odhodki, davčna olajšave in davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij ne upoštevajo. Zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v skladu s 4. odst. 73. člena ZGD-1 ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila.

Kateri način ugotavljanja davčne osnove je ugodnejši?

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi poslovnih evidenc o odhodkih in sestavljati letnih poročil. Zavezanci vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev.

Vodenje evidenc je preprosto, zato jih zavezanci praviloma lahko vodijo sami. Poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove zavezancem pri vodenju poslovnih knjig omogoča prihranek denarja in časa, seveda pa je to odvisno od obsega poslovanja.

V primeru, da se podjetnik odloči za ugotavljanje davčne osnove s pomočjo normiranih stroškov, ne more uveljavljati olajšav in drugih odhodkov, ki so lahko višji od normiranih. Ne smemo pozabiti tudi na to, da se izračun davčne osnove s pomočjo normiranih odhodkov lahko uveljavlja samo, če so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za to.

Obdavčitev s.p.: kako izbiro preveriti s številkami

Pri normirancu davčna osnova ni odvisna od vaših dejanskih stroškov, ampak od pavšala, zato je primerjava v resnici preprosta. Spodnja tabela prikazuje, koliko dokončnega davka od dohodka iz dejavnosti odpade na različne višine prihodkov (prispevki za socialno varnost v izračunu niso zajeti).

Pri popoldanskem s.p. se odhodki priznajo po pasovih: 80 % do 12.500 evrov prihodkov, 40 % med 12.500 in 30.000 evrov, nad tem nič. Stopnja je v vseh primerih 20 %, višja stopnja 35 % pa velja šele za del osnove nad 72.000 evrov pri polnem oziroma nad 33.000 evrov pri popoldanskem s.p.

Preden se odločite, preverite naslednje:

• Če so vaši pravi stroški jasno nad priznanim pavšalom (veliko nabave, podizvajalci, najem), se izračun po dejanskih odhodkih običajno izplača.
• Pri normirancu ne uveljavljate olajšav in ne prenašate izgube; davek je dokončen in se ne prišteje plači.
• Pri dejanskih odhodkih se dobiček sešteje s plačo in obdavči po lestvici od 16 do 50 %, zato lahko vaš dobiček doseže tudi mejno stopnjo 26 ali 33 %.
• Če povprečje prihodkov zadnjih dveh let preseže 120.000 evrov (polni), 50.000 evrov (popoldanski) oziroma 85.000 evrov (mešano stanje), morate nazaj na dejanske odhodke.

Za natančen izračun upoštevajte svojo konkretno situacijo in se posvetujte z računovodjem.

Kaj pa davčna stopnja?

Po kakšni davčni stopnji bo obdavčena davčna osnova s.p. je odvisno od tega, ali se davčna osnova ugotavlja s pomočjo dejanskih ali normiranih odhodkov.

1. Obdavčitev z upoštevanjem dejanskih odhodkov

V primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov se dohodek iz dejavnosti všteva v letno davčno osnovo posameznika. Celotna letna davčna osnova posameznika se nato obdavči po progresivni dohodninski lestvici. Ta je za leto 2026 naslednja:

Davčna stopnja se povišuje sorazmerno z višino davčne osnove. Obdavčitev je stopničasta. To pomeni, da se po višji davčni stopnji obdavči le tisti del davčne osnove, ki presega mejo pri posameznem dohodninskem razredu. Pri tem se upoštevajo vsi dohodki posameznika, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.

2. Obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov

V primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dohodek iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo posameznika. Odstotek normiranih odhodkov in davčna stopnja sta od 1. 1. 2026 odvisna od višine prihodkov in od tega, ali gre za polni ali popoldanski s.p. – namesto dosedanje enotne 20-odstotne stopnje se uporablja nova, progresivna stopnja (20 % / 35 %). Podrobno razlago pragov, odstotkov in primere izračuna najdete v članku o normirani obdavčitvi v letu 2026.

Preverite višino prispevkov za  s.p.

Poleg obdavčitve s.p. se je potrebno zavedati tudi, da je za s.p. potrebno plačevati mesečne prispevke za socialno varnost. Višina je odvisna od tega, ali je zavezanec vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen ali pa je v obvezno zavarovanje vključen že na podlagi delovnega razmerja in opravlja dejavnost zgolj kot popoldanski s.p.

Podrobneje smo to temo obdelali v članku normirana obdavčitev.

Za primerjavo si oglejte tudi, kako je obdavčen dobiček pri d.o.o. – tam se dobiček obdavči na dveh ravneh (davek od dohodkov pravnih oseb in nato dohodnina od dividend), kar je pri visokih dobičkih lahko ugodneje kot progresivna dohodninska lestvica pri s.p. Podrobnosti in kalkulator najdete v članku Obdavčitev d.o.o.

Pogosta vprašanja

Ali se davek normiranca prišteje moji plači?

Ne. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ugotovljenega z normiranimi odhodki, se ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončni davek. Pri dejanskih odhodkih pa se dobiček sešteje z drugimi dohodki.

Kdaj moram iz normiranega sistema nazaj na dejanske odhodke?

Ko povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let preseže 120.000 evrov (polni s.p. z vsaj devetimi meseci neprekinjenega zavarovanja), 50.000 evrov (popoldanski s.p.) oziroma 85.000 evrov (mešano stanje).

Kolikšna je davčna stopnja pri normirancu?

20 % do davčne osnove 72.000 evrov (polni s.p.) oziroma 33.000 evrov (popoldanski s.p.), 35 % za presežek. Višja stopnja velja le za del osnove nad mejo.

Storitve, ki jih podjetniki potrebujete

Ob oziroma po registraciji podjetja je modro poskrbeti še za nekaj formalnosti oziroma se poslužiti nekaterih storitev, ki so potrebne ali pa pomagajo pri poslovanju:

VIRI:

• Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2)
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.