Vrata je odprla prva trgovina brez embalaže v Sloveniji – Rifuzl

Od 24. decembra dalje lahko kupujete v prvi trgovini brez plastične embalaže v Sloveniji. V njej je možno kupiti vse, kar gospodinjstvo potrebuje. Trgovina je locirana v Ljubljani blizu Kina Šiške. Z ustanoviteljema Manco Behrič in Primožem Ciglerjem smo se pogovarjali o tem, kako sta idejo pripeljala do realizacije.
Manca Behrič in Primož Cigler sta poskrbela za to, da smo dobili prvo trgovino brez embalaže v Sloveniji

Manca Behrič in Primož Cigler sta poskrbela za to, da smo dobili prvo trgovino brez embalaže v Sloveniji (Foto: Petra Kušar).

Plastična embalaža predstavlja čedalje resnejši okoljski problem. Tega se dobro zavedata tudi mlada podjetnika Manca Behrič in Primož Cigler. Ideja o odprtju trgovine brez embalaže je v njiju dolgo zorela. Septembra sta se odločila, da je dovolj čakanja, in začela s pripravami na odprtje. Koliko je trg zrel za njuno idejo, sta preverjala prek Facebooka, kjer sta ustvarila profil in zbrala množico privržencev.

Trgovina Rifuzl je odprla svoja vrata. Kakšni so vajini občutki ob tem, kakšni so bili odzivi obiskovalcev?

Primož: Začnimo najprej z odzivi, saj so z njimi povezani tudi najini občutki. Ljudje so bili zelo navdušeni. To se je opazilo že na začetku, ko sva predstavila projekt. Četrtega septembra sva objavila predstavitveni video projekta, ki se ga lotevava – prve trgovine brez plastične embalaže v Sloveniji. Že takrat je bila to dobra potrditev trga, ko se je ideja viralno razširila naprej. Na začetku sem izhajal iz seznama svojih kolegov in podjetnikov, za katere sem vedel, da jih moti problematika plastične embalaže. Imel sem seznam 30 ljudi in že ko sem petnajstemu poslal link, sem videl, da se je ideja razširila naprej.

Potem je prišlo na vrsto bolj garaško delo. Treba je bilo najti prostor, ga opremiti, se odločiti, kaj bomo prodajali, najti dobavitelje. Napetost in delovno vzdušje sta se stopnjevala. Potek dogodkov se je nato razpletel tako, da nama je trgovino uspelo odpreti predčasno.

Polovico načrtovanih izdelkov sva uspela dobiti že v decembru. Rekla sva si, dajmo odpreti v tej obliki. Vztrajal sem, da se na podlagi dobrih podjetniških praks trgovina hitro odpre. Da čim prej testirava trg, tudi če ni vse popolno.

Na predbožični dan je bila trgovina odprta. Prvi vtisi so čudoviti. Prihajajo predvsem tisti ljudje, ki so naju spremljali na Facebooku. To so večinoma ljudje, ki z namenom pridejo sem, ne naključni mimoidoči.

Kako sta se lotila opremljanja trgovine?

Primož: Veliko sva investirala v zgodbo in opremo trgovine. Uporabila sva odslužene palete, ki so tu našle svoj nov namen. Vse je v lesu. Pohištvo bova še dodajala, manjka še nekaj polic. Ker nisva iz stroke, na začetku nisva imela pravega občutka, kaj potrebujeva.

Koncept je zasnovan tako, da so izdelki na vozičkih, ki se jih lahko prestavlja po prostoru. Lahko jih po potrebi tudi vzameva na sejem. Prostor je narejen fleksibilno, da se lahko prilagodi trenutnim potrebam.

Kako se je sploh porodila ideja o Rifuzlu? Kaj vaju je motiviralo, da sta se podala v to?

Primož: Lasten stil življenja, težnja po »zero waste« načinu življenja oziroma po slovensko »življenju brez odpadkov«. Pri tem skušaš živeti na način, da proizvedeš čim manj odpadkov. Danes je to težko doseči, če v proces ne vložiš ogromno časa. Na primer, jogurt kupiš na kmetiji, čistila pa v Centru ponovne uporabe. Vse je razpršeno na različnih lokacijah.

Z odprtjem te trgovine sva želela doseči, da na enem mestu dobiš vse oziroma vsaj večino stvari, ki jih gospodinjstvo potrebuje. Pri tem je poudarek na dobri uporabniški izkušnji, na pristnem osebnem stiku in odličnem izgledu trgovine. Posebnost je tudi v tem, da si stranke lahko same dozirajo želeno količino živil.

Izdelki v trgovini

Izdelki v trgovini Rifuzl (Foto: Petra Kušar)

Katera je bila tista prelomna točka, ko sta sprejela končno odločitev za odprtje trgovine?

Primož: Oči so nama odprla potovanja po eksotičnih deželah, kjer je ta problem še toliko bolj viden kot pri nas. Slovenci smo okoljsko ozaveščeni. Vsaj večina ne vrže odpadkov kar na tla ali jih odpelje nekam v naravo. Sistem ravnanja z odpadki pri nas deluje vredu. Ljudje, ki hodijo v naravo, skrbijo za čisto okolje. Odpadke nesemo s seboj domov in jih vržemo v smeti. V nekaterih drugih državah temu ni tako.

Lansko leto sva potovala po Indoneziji. Tam je situacija čisto drugačna. Bila sva na trajektu. Cela družina je jedla obrok hitre prehrane. Ko so končali, so odprli okno in v morje vrgli vse, kar je ostalo. Tam je ta problematika toliko večja.

Rekla sva si, dajva narediti nekaj v tej smeri. Dolgo sva že čakala, da se taka trgovina pojavi v Sloveniji. Morda bi se morala takšnega projekta lotiti sama, sva se vprašala. Tako bova še najlažje dvignila ozaveščenost tudi pri drugih.

Kaj vama je bilo najtežje pri celotnem procesu? Kako sta reševala te izzive?

Primož: Prvi večji problem se je pojavil pri iskanju lokacije. Na internetu ni bilo nobenih ustreznih oglasov. Na enem izmed mnogih sprehodov sva v Šiški zasledila zanimiv oglas. Poklicala sva in se dogovorila za ogled. Bilo je še veliko drugih interesentov, saj gre za precej pretočno lokacijo. Lastnika sva, kot je sam povedal, na koncu prepričala z idejo in z energijo.

Kasneje se je pojavil izziv s financami. Nekaj prihrankov sva imela, ampak ni bilo dovolj. Na banki sva vzela kredit za polovico vrednosti projekta, kar je zadoščalo za začetek. To je bila ena večjih ovir.

Bližje, kot je bil datum odprtja, več stvari se je pojavilo, ki jih je bilo treba urediti in na katere prej nisva niti pomislila. Naenkrat dnevi postanejo prekratki. Manca je imela pred 14 dnevi še službo, jaz imam še eno podjetje – ProteusThemes, IT podjetje. Soustanovitelj mi veliko pomaga pri njegovem vodenju. Tako sem se šele ob 11-ih zvečer lotil operativnih zadev, da smo lahko v Rifuzlu vse uredili pravočasno.

V ozadju je bila vedno velika motivacija in želja. Zato lahko rešiš vsak problem, ki se pojavi na poti.

Trenutno imava težave tudi z nekaterimi dobavitelji, ki ne razumejo koncepta trgovine. Izdelke so nama pakirali v manjšo plastično embalažo, s tem pa nismo seveda ničesar rešili.

Interes sta sprva preverila prek Facebooka in prejela velik odziv. Kako se nameravata lotiti marketinga v prihodnje?

Primož: Facebook se je izkazal kot zelo dober kanal. Tam se nahaja najina ciljna publika. Vedno več interesa opažava tudi na Instagramu, kjer sva si ustvarila račun. Kljub temu, da tam še nisva aktivna, naju spremlja veliko ljudi. Imava že skoraj 500 sledilcev, kljub temu, da še nimava objav.

Velik poudarek je na videih. Delamo na tem, da lahko gledalci prek videev vidijo, od kod prihajajo stvari v našo trgovino. Jaz temu pravim radikalna transparentnost. Strankam bomo pokazali situacijo takšno, kakršna je.

Ne želiva dajati vtisa, da je to zgolj neka tržna niša, ki jo želiva izkoristiti. Na dolgi rok se pokaže, če si v svojem delovanju iskren in avtentičen ali se zgolj pretvarjaš, saj vidiš tukaj neko poslovno priložnost. Projekta se nisva lotila zgolj zato, ker naj bi bil modna muha.

Spletna stran bi morala biti že izdelana. Vendar je bilo to zaradi operativnih zadev, ki so sedaj imele prednosti, potisnjeno nekoliko na stran.

Kako poteka nakup v Rifuzlu?

Primož: Vsaka stranka prinese svojo embalažo. Zaenkrat je v trgovini na voljo nekaj steklenih kozarcev na patent za stranke, ki na to niso pripravljene. Stranke spodbujamo, da embalaže ne kupujejo tukaj, zato so cene zanje nekoliko višje. Želiva si, da naslednjič prinesejo svojo.

Prva tehtnica je namenjena zgolj tehtanju prazne embalaže. To je od podjetja Libela iz Celja, ki tiska nalepke s podatkom o teži prazne embalaže. Potem si stranke dodajo svoja živila. Na koncu pridejo na blagajno, kjer se vse skupaj ponovno stehta, pri čemer se odšteje težo embalaže. Tako se plača za količino živil, ki si jo odmerijo.

Izdelki v trgovini

Izdelki v trgovini (Foto: Petra Kušar)

Na podlagi česa sta izbirala dobavitelje in se odločala za sodelovanje z njimi?

Primož: Ponudniki so se nama večinoma javljali sami, kar je bilo super. To je stranski učinek videa, ki je zaokrožil po spletu in je imel veliko število ogledov. Javili so se kmetovalci, butični proizvajalci in ekološke kmetije, pri katerih je zaradi majhne količine izdelkov ponudba manj primerna za v nakupovalne centre.

Manca: Sprva sva kontaktirala tiste, od katerih sva že prej sama kupovala (tržnica, skupnostno naročanje, …). Potem sem na Facebooku pregledovala druge ekološke trgovine in preverjala, katere ponudnike imajo. Kasneje se je usul plaz ponudb. Odziv je ustvaril veliko dela in naju prisilil, da sva naredila selekcijo in vsem odgovorila. Mnogi dobavitelji so bili za najin koncept nerelevantni oziroma so želeli nuditi butične izdelke. Vsega ne moreva imeti.

Kaj se da trenutno kupiti v vajini trgovini?

Primož: Imamo razne žitarice, kaše, ovsene in koruzne kosmiče, granolo. Spodaj so različne moke. Vse to so ekološki izdelki. Imamo tudi nekaj bolj specifičnih živil, kot so konopljina in lanena semena, konopljini proteini. Na vozičku imamo skoraj izključno testenine.

Od kozmetike imamo v ponudbi tudi trda mila in šampone, pilinge ter kopalne kroglice. Potem čistila, olja, sirupe, laneno in konopljino olje, oljčno in sončično olje. Spodaj so jajca. Zgoraj so vegeta, ajvar, čilijeva omaka, kisle kumarice, marmelade.

Imamo tudi izdelke za »zero waste« način življenja; bambusove in kovinske slamice, lesene glavnike in lesene zobne ščetke ter pralne blazinice. Liofilizirano sadje je strankam še precej nepoznan produkt. Gre za posebno vrsto sušenja, pri čemer se odvzame vodo. Sadje se zamrzne in s sublimacijo voda izhlapi. Na tak način se ohranja tudi oblika in struktura sadja.

Dodajamo še nekaj vrst piškotov in sušene hibiskusove cvetove, večinoma za čaje.

Kakšni so načrti za prihodnost?

Primož: Kratkoročni plan je dodati nove produkte v ponudbo. Nekaj stvari imamo tudi še v skladišču, ker moramo najprej urediti dekleracije. Iz Velike Britanije imamo npr. zobne nitke, ki niso iz plastike.

Januarja je predvidena postavitev hladilnika in hladilne vitrine za mleko, jogurte, sire, druge mlečne izdelke in veganske napitke (sojino, riževo mleko). Nameravamo povečati ponudbo stročnic in moke. V marcu bomo organizirali dogodek z uradno otvoritvijo in predstavitvijo dobaviteljev.

Srednjeročni plan se nanaša na možnost naročanja prek spleta in naknadnega prevzema v trgovini. Kasneje bo možna tudi dostava na dom. Pri tem bi midva investirala v embalažo, ki bi bila povratna in za katero bi se plačala kavcija. V teh embalažah pridejo stvari na dom. Pri naslednji dostavi embalažo vrneš. Verjetno bo okoli tega nekaj logističnih težav, ampak ciljava na to, da čim bolj olajšava način »zero waste« nakupovanja in splet je prihodnost.

Na podlagi obiskanost trgovine in povpraševanja se bova kasneje odločala, ali je smiselno odpiranje novih poslovalnic ali je več poudarka potrebno dati spletni prodaji.

V Ljubljani je potencial največji. Če uspeva tu, obstaja možnost, da tudi kje drugje. Če uspeha tukaj ne bo, je verjetnost za uspeh v drugih krajih majhna. Ostajava optimistična, saj sva videla takšne trgovine v tujini uspešno poslovati.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Borut Borštnik: »Če želimo več hardware startupov, bo treba v proces vključiti podjetja in univerze.«

Borut Borštnik: »Če želimo več hardware startupov, bo treba v proces vključiti podjetja in univerze.«

Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik, je delil svoja opažanja glede slovenskih hardware startupov. Poleg tega je predstavil program HardwareSTART, ki ga Mladi podjetnik izvaja v sodelovanju s Katapultom in DEWESoftom. Preberite več >>

Nataša Zajec: “Podjetja naj stavijo na prodornost, vztrajnost in izpolnitev dogovorov.”

Nataša Zajec: “Podjetja naj stavijo na prodornost, vztrajnost in izpolnitev dogovorov.”

Luksemburško-slovenski poslovni klub je julija letos odprl coworking CISpace v Berlinu. Gre za organizacijo, ki slovenskim podjetnikom odpira vrata na luksemburški, nizozemski in belgijski trg. Preberite več >>

Jernej Mirt: »Slovenci smo boljši inženirji, Američani pa so boljši prodajalci.«

Jernej Mirt: »Slovenci smo boljši inženirji, Američani pa so boljši prodajalci.«

VIAR je slovensko zagonsko podjetje s sedežem v Celju in podružnico v Seattlu. Med drugim deluje na področju virtualne resničnosti in je pri tem zelo uspešno, saj se povezuje z vodilnimi slovenskimi in tujimi podjetji. Preberite več >>

Jure Zdovc: »Kljub temu da je ideja dobra, ni nujno, da bo preživela na trgu.«

Jure Zdovc: »Kljub temu da je ideja dobra, ni nujno, da bo preživela na trgu.«

Delovanje na področju razvoja strojne opreme predstavlja tovrstnim podjetjem številne dodatne izzive, ki so vezani na visoke finančne vložke in dolgo časovno komponento. Izvedeli smo, kako so se tovrstnih izzivov lotevali v podjetju Chipolo in katere nasvete bi predali posameznikom, ki se podajajo v to panogo. Preberite več >>

Matej Žagar: »Če je človek delaven in se rad uči, mu lahko uspe marsikaj.«

Matej Žagar: »Če je človek delaven in se rad uči, mu lahko uspe marsikaj.«

Pri podjetju Mimateam so razvili nov produkt, Vitta Smile. Gre za pametni nastavek za zobno ščetko, ki uporabniku pomaga do boljših navad pri ščetkanju zob. Preberite več >>

Slovenski startup Chipolo prejel nagrado za inovativnost na mednarodnem sejmu CES 2019

Slovenski startup Chipolo prejel nagrado za inovativnost na mednarodnem sejmu CES 2019

Podjetje Chipolo se ukvarja z izdelavo in prodajo sledilnikov za dragocene predmete kot so ključi, denarnica in telefon. Tudi letos se je ekipa udeležila svetovnega sejma zabavne elektronike CES 2019, na katerem so predstavili svoj najnovejši produkt, Chipolo Go, in zanj prejeli nagrado. Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
Mentorsko izobraževanje socialnega podjetja zavod MP
Projekt Mentorsko izobraževanje socialnega podjetja zavod MP
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

HardwareSTART – mednarodna konferenca – 2019

20.11.2019 od 9:00 do 20:00
HardwareSTART – mednarodna konferenca – 2019

Slovenska hardware scena - povežimo se! V povezavi s slovenskimi startup podjetji se pogovarjamo predvsem o storitvenih, razvijalskih in podjetjih, ki se ukvarjajo s spletno trgovino. Imamo pa tudi veliko uspešnih primerov startup podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem strojne opreme: Visionect, Sleepy bottle, Equa... takšnih podjetij si želimo še več. Zato smo pripravili aktivnosti v okviru programa HardwareSTART kateri glavni namen je povečati število ter rast startup podjetij, ki delujejo na področju razvoja strojne opreme.
Preberite več >>

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

22.11.2019 od 13:00 do 17:30
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.


Preberite več >>

Vse za podjetje