Bo startup Della Spina revolucioniral obstoječi princip nakupa očal?

Marin Medak je kajakaš, ki je leta 2012 kot prvi Slovenec preveslal Atlantik. Kasneje pa je začel izzive iskati v podjetništvu.

Je tudi ustanovitelj trgovine Hobkey, ki deluje v več kot 36 državah po celem svetu, ukvarja pa s prodajo obeskov za ključe s športnimi motivi.

Pred kratkim je z ekipo Gigodesign ustanovil podjetje Della Spina. Gre za spletno prodajo kakovostnih dioptrijskih očal, ki so dostopna po ugodni ceni. Stranka izbere 3 okvirje, v katera se vgradi leče z njeno dioptrijo. Po poskusni dobi enega tedna se odloči, če bo kupila katera od izbranih očal.

Kako je prišlo do poslovne ideje?

Marin: Pred tremi leti in pol smo začeli z Gigodesignom razmišljati, da bi naredili nekaj v povezavi z očali, saj na tem področju deluje tudi moja družina. Prva ideja je bila, da bi spet izdelovali kovinske okvirje, ampak na nekoliko drugačen način. Potem se je zgodba nekoliko spremenila in prerastla v zdajšnji poslovni model.

Kakšno je poslanstvo podjetja?

Marin: Poslanstvo je opolnomočiti ljudi pri izbiri očal. Trenuten proces nakupovanja v običajnih optikah je star 100 let. Med vsemi ponujenimi okvirji se moraš odločiti za enega. Nato se vrneš čez nekaj dni, ko so očala izdelana. Plačaš, vzameš in greš. Lahko se zgodi, da po enem dnevu, ko vidiš, kako ti očala stojijo na nosu, ugotoviš, da to ni to. Vendar reklamacij ni, saj gre za izdelek, narejen po meri. Po drugi strani so taka očala tudi zelo draga, čeprav to sploh ne bi bilo potrebno.

Marin: “Trenuten proces nakupovanja v običajnih optikah je star 100 let.“

So draga zato, ker je v verigi proizvodnje očal toliko deležnikov?

Marin: To je eden izmed razlogov. Gre pa tudi za to, da v tej panogi dominirajo določeni igralci. Ker so že toliko časa prisotni na trgu, si lahko privoščijo postavljanje višjih cen. Licencirajo vse blagovne znamke. Nadzorujejo celo verigo od leč do okvirjev. So alfa in omega celotne industrije očal.

Optika je ime dobila po Italijanu Alessandru Della Spini, ki je živel v 13. stoletju. Zakaj?

Marin: On ni izumil očal, je pa postopek njihove izdelave predstavil širšemu krogu ljudi. S tem je padla tudi njihova cena. Očala so bila do takrat zelo draga, ker jih je le malokdo znal izdelati. Menil je, da so očala preveč pomemben pripomoček za življenje, da bi bila dostopna le bogatašem.

Po eni strani so očala modna zadeva, saj so na obrazu in tako vidna vsem. Po drugi strani pa so medicinski pripomoček, brez katerega mnogi ne moremo funkcionirati.

Marin meni, da ima večina ljudi zaradi visoke cene očal zgolj ena. Če ta očala izgubi, se lahko pojavi problem, saj ljudje z dioptrijo od -3 naprej brez očal praktično ne morejo funkcionirati. Čevlje in oblačila menjujemo glede na različne priložnosti. Zakaj ne bi bilo tako tudi z očali? Če so očala cenovno dostopnejša, si ljudje lahko privoščijo, da imajo na zalogi več kot ena.

Podjetje ima sedež v Estoniji. Eden izmed razlogov je tudi ta, da bi bilo za odprtje pri nas treba pridobiti obrtno dovoljenje. To pa je pogojeno s pridobitvijo ustrezne izobrazbe…

Marin: Potrebno bi bilo zaključiti srednjo optično šolo ali opraviti mojstrski izpit. Jaz sem sicer inženir elektrotehnike, smer kibernetika v medicini. Če bi hoteli podjetje ustanoviti v Sloveniji, bi morali zaposliti nekoga s srednjo optično šolo ali pa bi moral imeti tako izobrazbo nekdo od družbenikov.

Za Estonijo smo se odločili, ker je tam ta dejavnost neregulirana. Tudi zato, da smo oddaljeni od Slovenije in nam drugi ne morejo nagajati. Imamo že nekaj slabih izkušenj. Če bi bil sedež podjetja v Sloveniji, bi bilo verjetno veliko inšpekcijskih pregledov in prijav, ker v primerjavi z ostalimi ponujamo veliko boljšo storitev za polovično ali nižjo ceno.

Če bi bili registrirani v Sloveniji, bi morala imeti po pravilih pisarna, kjer imamo sedež, dva vhoda; enega za stranke in enega za zaposlene. Kljub temu, da gre za spletno optiko in to ne bi imelo smisla. Vendar bi bili lahko v primeru inšpekcijskega nadzora kaznovani.

Stranka prejme na dom tri različna očala, ki jih preizkuša en teden (Vir: osebni arhiv)

Ste se pri ustanovitvi podjetja srečali s kakšnimi preprekami?

Marin: V Estoniji ne, ker tam javna uprava zelo dobro funkcionira. Na vsako vprašanje odgovorijo v 20 minutah. Dajo ti uporabne informacije, povejo ti, kaj moraš narediti. To je kot noč in dan v primerjavi z našim sistemom. Pri nas smo npr. čakali dva meseca, da so nam na zadnji zakonski rok dodelili številko za DDV.

Znanje s področja optike si pridobil v družinskem krogu?

Marin: Odraščal sem z očali. Kot otrok sem bil v naši proizvodnji, ko so se izdelovala očala. Oče je še v času Jugoslavije izdeloval kovinske okvirje, potem je odprl optiko. Jaz sem v optiko aktivno vpleten zadnjih 5 let.

Kako poteka postopek nakupa takih očal in kakšna očala so zaenkrat v ponudbi?

Marin: Okvirji so večinoma iz acetata, to je naravna plastika, nekaj pa je tudi kovinskih. Stranke prek interneta izberejo 3 okvirje, ki so jim všeč. Priložijo recept. Naredijo “selfi” z eno izmed kartic, da lahko izračunamo zenično razdaljo. V vse tri izbrane okvirje vstavimo ustrezne dioptrijske leče in očala pošljemo na dom. Stranke en teden očala preizkušajo, nato se odločijo, če bodo katera kupile. Krijemo poštnino v obe smeri, zato je ta preizkus zanje popolnoma brezplačen in brez drobnega tiska.

Skrb za kakovostne leče je prioriteta

V vse leče je vgrajena UV zaščita, zato taka očala pred sončnimi žarki ščitijo v enaki meri kot sončna. Gre za očala z antirefleksom, trdnimi in hidrofobnimi sloji ter tanjšavami. Kakovost leč je potrjena tudi s certifikatom, ki ga je podelil neodvisni francoski laboratorij. Glede na to, da stranke očala preizkušajo na domu, lahko takoj vidijo, če jim te ustrezajo.

S kom sodelujete pri izdelavi očal?

Marin: Okvirje delamo na Kitajskem. Enožariščne leče prav tako odkupujemo od Kitajcev, in sicer od enega največjih proizvajalcev na svetu. Brez njih obstoječi poslovni model ne bi bil možen, saj so nam dali izjemno dobre pogoje. Ko jim damo večje naročilo (recimo 3 tisoč leč), jim to predstavlja le nekaj minut dnevne proizvodnje. Izdelajo namreč okoli 200 tisoč leč na dan.

Očala pa se sicer izdelujejo individualno; za vsako stranko posebej; glede na izbran okvir, glede na dioptrijo in glede na zenično razdaljo.

Ste se pri dosedanjem poslovanju srečali s kakšnimi izzivi?

Marin: Imeli smo dva stara stroja za brušenje leč. Ko smo ju želeli po nekaj letih usposobiti, nista delala. Ker gre za tako stare stroje, nam tudi na servisu niso mogli nič urediti. Tako smo morali nabaviti novo napravo.

Ko smo začeli z dejavnostjo, je bilo veliko napak, ki smo jih morali popraviti. Na srečo so bile vse stranke razumevajoče. Sigurno se bo v prihodnje pojavil še kakšen izziv.

Očala Della Spina – visoka kakovost očal za ugodno ceno (Vir: osebni arhiv)

Kako se lotevate oziroma se nameravate lotevati marketinga?

Marin: Zaenkrat se s tem še nismo ukvarjali. Ogromno reklame gre od ust do ust. Ko ljudje preizkušajo očala, s principom seznanijo prijatelje. Ponujamo nekaj tako novega, da je zgodba že sama zaokrožila prek spleta. Dobra dva tedna je, odkar smo začeli. Nekaj stvari moramo še urediti, da bo poslovanje gladko teklo, potem se bomo posvetili tudi temu področju. Za začetek prek Facebooka in oglasov.

Na Kickstarterju ste pred časom z ekipo predstavili najmanjši polnilec za pametni telefon. Ukvarjaš se tudi s spletno prodajo obeskov za ključe s športnimi motivi.

Marin: Projekta na Kickstarterju smo se lotili z Gigodesign, ampak smo naredili veliko začetniških napak. To je bila dobra šola. Takrat smo namreč potrebovali 100 tisoč dolarjev, mejnik pa smo postavili na 50. Izgledalo je, da bi ta cilj lahko dosegli, ampak bi bilo premalo, da bi s tem lahko karkoli naredili. Poskusili smo vse, vendar ni šlo in smo zato predčasno prekinili.

Prihodki od prodaje obeskov za ključe omogočajo razvoj Della Spine. Na tem primeru sem se naučil tudi veliko o financiranju in proizvodnji na Kitajskem.

Načrti za prihodnost

Marin pravi, da je cilj sprva postaviti utečeno poslovanje. Si pa želijo vstopiti tudi v druge države Evropske unije. Pogoj za to je, da najprej optimizirajo zalogo leč. Ugotoviti morajo namreč, kolikšno je razmerje med povpraševanjem po posameznih dioptrijah leč.