»Družinsko podjetje ima dobre in slabe plati kot vsak drug posel,« nam je povedala Urša Čoko, vodja prodaje in marketinga iz družinskega podjetja Gajbica (Čokojeva je partnerka enega od sinov družine Žalec). Prepričana je, »da je družinsko podjetje bolj varno kot pa neka večja korporacija«, saj so v njem vsi čustveno povezani z delom. Ima pa tudi negativno plat: če gre podjetju slabo ali pa gre v stečaj, to pomeni katastrofo za celo družino. »Tega birokrati verjetno niso imeli v mislih, ko so pisali neverjetno visoke kazni za bagatelne prekrške oziroma tako imenovane ´vejice in pike´ v poslovanju. Državni aparat bi se moral zavedati, da podjetje lahko stori kakšen prekršek nenamerno in je škoda bagatelna,« je bila malce kritična. Prav zato so tovrstna podjetja še posebej previdna pri obravnavanju davčnih in drugih finančnih vprašanj, ugotavlja raziskava Značilnosti družinskega podjetništva v Sloveniji 2015, ki jo je izvedla družba Ernst&Young Slovenija v sodelovanju z ljubljansko Ekonomsko fakulteto.
Kaj je ključnega za uspeh družinskega podjetja?
»Na uspeh družinskega podjetja najpomembneje vplivajo uspeh in upravljanje podjetij, značilnosti vodstvenih kadrov v družinskih podjetij, prenos na naslednjo generacijo, družbena odgovornost, humanitarne in trajnostno-razvojne dejavnosti ter finančne in davčne zadeve,« je prepričan Janez Uranič, direktor družbe Ernst&Young Slovenija.
Dva od desetih v gradbeništvu
Slaba petina družinskih podjetij se, kot kažejo izsledki omenjene raziskave, ukvarja s trgovino na debelo, z gradbeništvom slabih 19 odstotkov, s proizvodnjo industrijskega blaga pa 17,3 odstotka. Večina, kar tri četrtine je starejših od 20 let, 87,2 odstotka pa jih letno ustvari štiri milijone evrov ali manj, še piše STA Krog.
Financiranje iz dobička, bančnih posojil ali družinskega mošnjička
Prihodki rastejo tudi Gajbici, prodaja bo po njihovih predvidevanjih rasla še več let. »Financiranje je vsaj v našem primeru družinsko in seveda zdaj že iz dobička. Rast podjetja in stabilnost prihodkov je naš dolgoročni načrt,« dodaja. Podobno je tudi pri ostalih slovenskih družinskih podjetjih ugotovlja raziskava: 51 odstotkov podjetij je kot vir financiranja navedlo lasten dobiček, 26 odstotkov bančna posojila, 15,7 odstotka pa družinsko financiranje.
Delavec se mora v službi počutiti kot doma
Delajo seveda v prvi vrsti za denar, za preživetje, a hkrati tudi za to, ker radi delajo in jim veliko pomeni zadovoljna stranka, pravi Čokojeva. Kar precej jih je postalo že stalnih, z njimi so skorajda pravi prijatelji, v pogovoru, ki smo ga imeli aprila letos, pa je četa družinskih članov poudarila, da je dober delavec dober, če je srečen in zadovoljen. »Delavec je tudi ogledalo podjetja,« dobiti takšne sodelavce, kot jih imajo sami, pa je »izven družine težko, vendar ni nemogoče«. Dodaja, da bodo v bodoče, ko bodo zaposlovali, iskali ravno takšne lastnosti pri kandidatih. »Družina ali ekipa, kakor radi rečemo. Tudi sodelavec se mora počutiti v službi kakor doma. Če postaneš slabe volje, ko se spomniš na službo, menjaj službo,« pravi članica ekipe, ki danes svoje gajbice redno dostavlja v več kot 80 podjetij. V preteklih mesecih so se osredotočili še na prodajni program dobrot in z njim strankam ponudili še raznolike lokalne proizvode, vse od piškotov, čokolad, olj, likerjev do vin.
