Davčne blagajne – kdaj in za koga

Uporaba davčnih blagajn je za zavezance postala obvezna 2. januarja 2016. Zakon je sicer predvidel tudi predhodno obdobje do 31. decembra 2017, v katerem je bilo še naprej možno uporabljati zgolj vezano knjigo računov. S 1.1.2018, pa je na tem področju stopilo v veljavo kar nekaj novosti.
Davčne blagajne - kdaj in za koga

Davčne blagajne

Davčne blagajne so se lahko začele uporabljati 1. decembra 2015, obvezno pa so se morale uporabljati od 2. januarja 2016 dalje. Zakon o davčnem potrjevanju  je predvidel tudi dveletno predhodno obdobje, v katerem je bilo pri gotovinskem poslovanju še naprej možno uporabljati vezano knjigo računov.

Zakon je torej določal, da so se vezane knjige računov lahko uporabljala najdlje do 31. decembra 2017, od takrat naprej pa bi za vse, ki poslujejo z gotovino veljala obvezna uporaba davčnih blagajn.

Sistem, ki ga je zakon uvedel, omogoča FURSU potrjevanje in shranjevanje podatkov o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje, v realnem času. Omogočena je sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi, kar posledično prispeva v boju proti sivi ekonomiji.

Pri uporabi vezane knjige računov mora izdajatelj tovrstnih računov paziti, da nima v istem poslovnem prostoru davčne blagajne. Poslovni prostor je po zakonu vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju.

Kot poslovni prostor zavezanca se lahko šteje del ali več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja različna dejavnost. Premičen prostor je vsak premičen objekt ali elektronska naprava za izdajo računov. Elektronska naprava za izdajo računov se kot poslovni prostor zavezanca šteje v primerih, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Kot poslovni prostor zavezanca se šteje tudi vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov.

Kdo mora uporabljati davčno blagajno?

Zavezanec mora za obvezno uporabo davčne blagajne izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:

  • voditi mora poslovne knjige in evidence,
  • izdati mora račun za dobavo blaga ali storitev in
  • dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino

Obstaja pa nekaj izrecnih izjem. Preko davčne blagajne tako ni potrebno potrjevati računov tistim, ki opravljajo:

  • dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave šteje Republika Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 evrov, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh dobav Republika Slovenija;
  • dobava telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci,;
  • kontinuiranih dobav blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter v telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov, ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.

Zavezanci pa se od 1.1.2018 lahko sami odločijo ali bodo pri gotovinskem poslovanju uporabljali vezano knjigo računov ali davčno blagajno.

Katere so minimalne obveznosti v zvezi z davčnimi blagajnami?

  • registracija poslovnega prostora oziroma prodajnega mesta pri FURSu
  • določitev oznak vseh oseb, ki bodo poslovale z gotovino (oznaka in davčna številka osebe)
  • pridobitev ustrezne elektronske blagajne oziroma računalnika z opcijo internetne povezave ter ustrezno programsko opremo (slednja mora biti usklajena z zahtevami FURSa, omogočati pa mora tudi varovanje kopij podatkov)
  • pridobitev namenskega digitalnega potrdila
  • obvestilo o obveznem izstavljanju računov in obveznem prejemanju računov za kupce
  • vsaj en izvod potrjene vezane knjige računov v primeru izpada elektrike ali internetne povezave

Kazni za neupoštevanje zakona

Razpon glob za neupoštevanje novih zakonskih pravil se giblje od 2.000 do 100.000 evrov za gospodarske družbe (do 150.000 evrov za velike gospodarske družbe) oziroma od 1.500 do 50.000 evrov za samostojnega podjetnika.

Pogovorno imenovani “zakon o davčnih blagajnah” pa ne določa le obveznost izdaje računa za izdajatelja, ampak tudi obveznost sprejema računa za kupca. Tako mora kupec blaga oziroma prejemnik storitve prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. V nasprotnem primeru bo lahko sankcioniran z globo v višini 40 evrov.

Novosti in spremembe

Zakon o davčnem potrjevanju računov je bil spremenjen in dopolnjen, spremembe pa so stopile v veljavo 1.1.2018.

Vezane knjige računov ali davčne blagajne

Ena bistvenih sprememb je odprava prehodnega roka za račune iz vezane knjige. V osnovi je zakon namreč določal, da vezanih knjig ne bo več mogoče uporabljati po 31.12.2017, oziroma je določal zavezančevo obveznost dokazovanja nezmožnosti dostopa do spleta.

Po novem pa je izdajateljem računov omogočeno, da se sami odločijo ali bodo pri gotovinskem poslovanju uporabljali davčne blagajne ali vezane knjige računov. Ministrstvo za finance je pri pripravi sprememb upoštevalo, da je za majhne zavezance stroškovno bolj ugodna uporaba vezanih knjig, saj jim nakup davčne blagajne predstavlja precejšen finančni zalogaj. Vezano knjigo računov pri svojem poslovanju pogosteje uporabljajo tudi zavezanci, ki v manjši meri poslujejo z gotovino in torej izdajo manj gotovinskih računov, zavezanci, ki poslujejo na območjih, kjer dostopa do interneta ni ter zavezanci, ki izdajajo račune pri opravljanju terenskega dela na različnih lokacijah.

Način izvajanja potrjevanja računov mora izdajatelj računa določiti z internim aktom. V primeru, da se odloči, da bo za izdajanje računov uporabljal vezano knjigo računov, ne bo smel v istem poslovnem prostoru uporabljati tudi davčne blagajne.

Za zavezance, ki bodo izbrali način izdaje računov z vezano knjigo računov, še vedno obstaja obveznost izdaje računa ob opravljeni dobavi in prejetem gotovinskem plačilu. Prav tako je izdajatelj računa dolžan FURSu sporočiti podatke o svojem poslovnem prostoru.

Daljši rok za posredovanje podatkov o izdanih računih

S spremembami zakona se je podaljšal tudi rok za sporočanje podatkov o izdanih računih iz vezane knjige. Zavezanec mora po novem davčnemu organu poslati podatke o računih, ki jih je izdal z vezano knjigo računov, do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa in ne več vsakih deset dni.

Kupcem daljši rok za preverbo potrditve računov

Spremenil se je tudi rok, v katerem lahko kupci preko spleta ali mobilne aplikacije preverijo ali so bili podatki o izdanih računih sporočeni davčnemu organu. Ta se je podaljšal iz 30 na 60 dni od dneva izdaje računa. S tem ko kupec lahko za vse izdane račune preveri ali so bili ustrezno prijavljeni FURSu, se omogoča dvojna kontrola izdanih računov, preko FURSA in preko kupca.

Pogosta vprašanja o davčnih blagajnah

Katerega ponudnika davčne blagajne naj izberem?

Dejstvo je, da je zaradi obvezne uporabe in velike mase potencialnih novih strank veliko podjetij v davčnih blagajnah videlo poslovno priložnost, med drugim tudi veliko podjetij, ki niso iz panoge. V teh dneh smo zato priča poplavi težav z delovanjem opreme, nedelovanjem aplikacij, uporabnikom neprijaznimi vmesniki… Priporočamo vam, da izberete ponudnika, ki ima že vsaj nekajletne izkušnje na področju programske opreme za izdajanje računov in vam bo sposoben zagotavljati ustrezno pomoč pri namestitvi in podporo.

Kakšen je namen davčnih blagajn?

Uvedba davčnih blagajn je eden od ukrepov zmanjšanja obsega sive ekonomije, povečanja javnofinančnih prihodkov, učinkovitejšega pobiranja obveznih dajatev, pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med zavezanci in večje zaščite potrošnikov.

Ali je plačilo s kreditno kartico gotovinsko plačilo?

Da. Plačilo računa s kreditno kartico se v tem primeru šteje za gotovinsko plačilo. Če je račun plačan s kreditno kartico, ga je potrebno posredovati v potrditev na FURS. Če je plačilo računa s kreditno kartico izvedeno prek ponudnika plačilnih storitev (primer: račun kupec plača pri ponudniku plačilnih storitev – banki, pošti – z UPN oziroma položnico, pri čemer je plačilno sredstvo, s katerim poravna znesek UPN oziroma položnice, plačilna, kreditna kartica, gotovina ali ček), računa ni potrebno poslati v potrditev na FURS.

Je za poslovanje prek PayPala potrebno uporabljati davčno blagajno?

Ne. Plačilo računa preko PayPala pomeni, da je račun plačan negotovinsko. Za račune plačane preko PayPal ni obvezno davčno potrjevanje podatkov o računu. Iz ZDavPR izhaja, da v primeru plačila računa z nakazilom na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, računa ni treba potrditi pri FURS. PayPal je ponudnik spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve v Sloveniji neposredno, in za plačila računov preko PayPala tako velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji.

Avans – ali je račun za predplačilo predmet potrjevanja po ZDavPR? Kako je s poročanjem o teh računih potem, ko je tudi račun dokončno plačan? Ali se bo poročalo celoten znesek računa?

Da. Davčni zavezanec mora zagotoviti, da je račun izdan tudi za vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden je opravljena dobava blaga oziroma storitev dokončana.

Kot račun za namene tega zakona se torej upošteva tudi račun, ki je izdan za prejeto predplačilo (avansni račun), kar pomeni, da je izvajanje postopka potrjevanja računov obvezno tudi v primerih prejema predplačil, preden je opravljena dobava blaga ali dokončana storitev. Izvajanje postopka potrjevanja računov pa je obvezno tudi za račun, izdan za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve (na katerem se »poračuna« avansni račun).

Po DDV zakonodaji ni predpisana obveznost izdaje računa za predplačilo, če plačilo pred opravljeno dobavo (avans) izvrši fizična oseba, ki ni zavezanec za DDV. Določeno pa je, da če je plačilo izvršeno preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. Zavezanec torej lahko izda račun za predplačilo tudi v teh primerih, seveda pa mora izdati račun, ko je dobava blaga ali storitev opravljena. V vseh primerih, ko je račun za predplačilo izdan v skladu z DDV zakonodajo, mora zavezanec za tak račun opraviti postopek potrjevanja računov in pridobiti enkratno identifikacijsko oznako računa. Kot račun za namene ZDavPR šteje tudi vsak račun za prejeto predplačilo, preden je dobava blaga ali storitev opravljena.

Kdaj mora biti izdan račun v primeru internetne prodaje?

Po ZDavPR je določen rok izdaje računa, in sicer mora zavezanec izdati račun najkasneje v trenutku, ko sta izpolnjena dva pogoja, in sicer ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava blaga oziroma storitve. Pri internetni prodaji, plačani s strani kupca (končnega potrošnika) z npr. plačilno/kreditno kartico pred opravljeno dobavo, mora biti torej račun izdan najkasneje ob dobavi. V praksi bo praviloma izdan račun ob pošiljanju blaga kupcu oziroma ko bo blago odpremljeno. Ko bo izdan račun, ga je treba potrditi.

Dobropis, bremepis – kakšne so obveznosti potrjevanja računov pri dobropisih in bremepisih?

Dobropis in bremepis k izdanemu računu tako predstavljata naknadno spremembo »osnovnega« računa, ki jo je prav tako potrebno potrditi pri davčnem organu. V tem primeru se za namene potrjevanja davčnemu organu sporočijo spremenjeni podatki na računu.

Ali je oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo, zavezana izvajati postopek davčnega potrjevanja računov?

Ne. Osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, morajo ob prodaji izdati račun, ni pa vzpostavljena obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc.

Zakaj je potrebno posredovati tudi podatke o poslovnih prostorih?

Podatki o poslovnih prostorih so pomembni za določitev številke računa, ki je obvezen podatek na računu in eden od temeljnih elementov za izvajanje postopka potrjevanja računov. Številka računa mora poleg zaporedne številke računa vsebovati še oznako poslovnega prostora in oznako elektronske naprave za izdajo računov. Posredovanje podatkov o poslovnih prostorih je potrebno tudi zato, da FURS v primeru morebitnega nadzora ugotovi, kje je bil izdan račun. S tem se zagotovi učinkovit nadzor nad imetniki teh elektronskih naprav v primeru, ko se na podlagi prejetih podatkov vzpostavi sum o nepravilnosti poslovanja.

Ali je sobodajalec pri plačilu, ki ga prejme za storitve portala airbnb ali booking.com stranki dolžan izdati davčno potrjen račun?

Sobodajalec mora zagotoviti, da je gostu izdan račun za nastanitev, ki se nahaja v Sloveniji in pri tem davčno potrditi račun. Slednje velja v primeru, da gost plača nastanitev z gotovino ali z univerzalnim plačilnim nalogom na TRR portala, portal pa znesek nakaže na TRR sobodajalca. V tem primeru se namreč šteje, da gre za gotovinsko plačilo.

VIRI: FURS, ZDavPR-A

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Kaj je eblagajna in njena primerjava z vezano knjigo računov

Kaj je eblagajna in njena primerjava z vezano knjigo računov

E-blagajna je novodobni način izstavljanja računov, alternativa vezani knjigi računov oziroma pelargonskim blokom, ki jih ni več možno uporabljati. Preberite več >>

e blagajna: nepogrešljiv pripomoček za podjetnike

e blagajna: nepogrešljiv pripomoček za podjetnike

Ker je tehnologija tako zelo napredovala, je potrebno iti v korak s časom. Pri tem pa uporabljati tudi naprave, ki nam zagotavljajo, da smo konkurenčni.   Preberite več >>

Mini blagajna je namenjena vsem davčnim zavezancem

Mini blagajna je namenjena vsem davčnim zavezancem

Mini blagajna je mobilna aplikacija, ki omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Namenjena je davčnemu potrjevanju računov preko spletne strani Finančne uprave RS. Uporabljajo jo lahko vsi davčni zavezanci, saj njena uporaba ni vezana na število računov. Preberite več >>

Kaj je davčna blagajna?

Kaj je davčna blagajna?

Enotna strokovna opredelitev davčne blagajne ne obstaja. To so sistemi in modeli, ki na bolj ali manj učinkovit način zagotavljajo, da podatki o izdanih računih in prometu davčnih zavezancev odražajo dejansko stanje. Preberite več >>

Kdaj je potrebna knjiga vezanih računov?

Kdaj je potrebna knjiga vezanih računov?

Davčni organi se trudijo, da bi preprečili sivo ekonomijo, zaradi katere nastaja tako škoda državi (plačilo davščin) kot tudi nelojalna konkurenca, zato je poslovanje vseh, ki opravljalo kakršno koli dejavnost, mogoče zgolj z neposrednimi nakazili na transakcijski račun. Preberite več >>

Osnove davčnih blagajn

Osnove davčnih blagajn

Državni zbor je v letu 2015 sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki je v veljavo stopil s 1. avgustom 2015 in v prakso gotovinskega poslovanja vpeljuje tako imenovane davčne blagajne. Preberite več >>

Kako se izogniti stroškom z davčno blagajno?

Kako se izogniti stroškom z davčno blagajno?

Od januarja letos je uporaba davčnih blagajn obvezna, do konca decembra prihodnje leto pa poteka prehodno obdobje, v katerem je še možno uporabljati vezano knjigo računov. Podjetniki morate zato že ob začetku podjetniške poti pomisliti na stroške, ki jih prinašajo davčne blagajne. Preberite več >>

Kakšni so učinki uvedbe davčnih blagajn?

Kakšni so učinki uvedbe davčnih blagajn?

Finančna uprava Republike Slovenije je razkrila prve učinke uvedbe davčnih blagajn. Poskusno smo jih začeli uporabljati že 1. decembra lani, uradno pa je sistem zaživel 2. januarja letos. Na upravi pravijo, da ima uvedba pozitivne učinke. Poglejmo podrobneje. Preberite več >>

Zavezanec, ki ni davčno potrdil kar 740 računov

Zavezanec, ki ni davčno potrdil kar 740 računov

Finančni inšpektorji, ki od februarja izvajajo strožji nadzor in dosledno izrekajo globe vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn, so med enim od davčnih inšpekcijskih nadzorov našli samostojnega podjetnika, ki od sredine januarja ni davčno potrjeval računov. Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

24.08.2018 od 14:00 do 17:00
GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

Vsi smo že slišali za uredbo GDPR. Poenostavljeno rečeno, gre za spremembo, zaostritev pravil na področju varstva osebnih podatkov, ki močno vpliva na poslovanje podjetij, ki zbirajo osebne podatke o strankah. Kako se na spremembe, ki jih je prinesla uredba GDPR, pripraviti v praksi in kaj je potrebno urediti na vaši spletni strani ter kar se tiče hranjenja osebnih podatkov o strankah?
Preberite več >>

Vse za podjetje