Halcom je družbeno odgovorno podjetje

Na kakšen način ste v Halcomu družbeno odgovorni?

V Halcomu smo leta 2009 začeli z družbeno odgovornimi akcijami, leta 2011 pa smo uradno vzpostavili skupino DOP – Družbeno odgovorno podjetje, ki od takrat pa do danes aktivno deluje. V njej sodeluje 12 sodelavcev, ki glede na projekte in aktivnosti izbirajo in širijo to ekipo s sodelavci iz celotne skupine Halcom; tudi tistimi iz Beograda, Sarajeva in Dubaja.

Projekti, ki jih vsako leto izvedemo, so:

1. dobrodelna dražba rabljene računalniške opreme (zbrana sredstva podarimo pomoči potrebnim),
2. krvodajalska akcija,
3. plačevanje položnic družinam v stiski,
4. zbiranje oblačil za Kralje ulice skozi celo leto,
5. čistilna akcija oz. urejanje okolice ob Halcomu,
6. dobrodelna Sončkova stojnica – gostovanje stojnice z izdelki Zveze Sonček v naših prostorih,
7. sodelovanje z Zvezo prijateljev mladine Vič-Moste; zbiramo sredstva za poletne počitnice socialno ogroženih otrok,
8. zbiranje šolskih potrebščin ob začetku šolskega leta,
9. dobrodelni bazar vsako leto ob družinskem pikniku,
10. v času velikonočnih in božičnih praznikov zbiramo hrano za družine v stiski,
11. ob izrednih dogodkih (kot npr. poplave v Sloveniji, BIH in Srbiji) sproti organiziramo različne akcije (lani smo tako zbirali sredstva za Srbijo in BiH skupaj z našimi podružnicami).

Na kakšen način v Halcomu povezujete inovacije in sodelovanje z družbo?

Razvoj idej je danes ena od ključnih in nujnih vrlin podjetij, ki imajo ambicijo biti vodilni na trgu. Halcomovi strateški cilji ter naravna potreba po vzpostavitvi internega inkubatorja so še posebej pripomogli k temu, da smo to področje umestili med prioritete.

V diviziji Korporacijski razvoj smo 2013 ustanovili enoto Halcom Studio, ki ima poslanstvo »izgraditi dva ključna mostova« za najboljše ideje: prvi most poteka od ideje do prototipa oz. demo verzije, drugi most pa od prototipa do končnega produkta, ki ga umestimo v produkcijo v določeni poslovni enoti in vključimo v redno ponudbo Halcomovih produktov in storitev.

V Halcom Studiu smo sistemizirali delovno mesto Idea managerja (prvega v Sloveniji, po dr. de Bonu pa izjemno nujno funkcijo v podjetju), ki spremlja posredovane ideje od nastanka skozi celoten proces inoviranja do prenosa rešitve v prakso in na trg. Konec leta 2013 je Halcom Studio uradno otvoril svoje delovne prostore, ki so arhitekturno in tehnološko zasnovani po najnovejših svetovnih trendih na področju inoviranja. V sklopu svojega rednega delovnega časa inovatorji tam razvijajo potrjene ideje. Dejavnost razvoja in inoviranja v Halcom Studiu širimo tudi navzven in na ta način uspešno sodelujemo z izobraževalnimi institucijami, laboratoriji in širšim akademskim okoljem.

Celoten proces inoviranja smo zastavili na vitek, agilen in horizontalen način. Vsako podano idejo presodimo na dveh nivojih z več različnih zornih kotov, celoten proces presoje pa je tudi zelo kreativen, saj presoja o ustreznosti vsake ideje poraja vedno več novih in boljših idej.

Hkrati pa celoten proces sproža vedno nove spremembe v načinu razmišljanja zaposlenih ter organizacijski klimi. Izvajamo t.i. HIP petke – Halcomove Inovativne petke, kjer inovatorji sodelavcem predstavijo nove ideje, prototipe in razvite produkte, s čimer dvigamo inovativno kulturo.

Pri presoji idej izhajamo iz vprašanj, ki jih mora odgovoriti inovator pri prijavljanju posamezne ideje. Ideja je lahko interno (procesno) ali eksterno (produktno/storitveno) orientirana, oz. se lahko nanaša tudi na drugo delovno področje ali organizacijsko enoto. Ideje obravnavamo zaradi različnih karakteristik po štirih metodah:

1. HalE – Enterpreneur: tu gredo inovatorji skozi celoten proces od ideje do prototipa, do končnega produkta, s čimer krepijo podjetniški duh in kulturo;
2. HalS – Student: tu krepimo sodelovanje z visokim šolstvom, razvijamo mlade kompetenčne kadre (projekti kot npr. Demola, Eestec Money Talks delavnica);
3. HalR – Research: ko ideje presegajo vire v Halcomu, poiščemo ustrezna partnerska podjetja in vire (v 2013 in 2014 smo pridobili EU sredstva na razpisu P4, v 2015 razvili medpodjetniško platformo za razvoj in preverbo idej), kar v naši terminologiji predstavlja tretji inovacijski most) ter
4. HalP – Presenter: tu treniramo predstavitvene veščine inovatorjev, saj je uspeh ideje odvisen tudi od tega, če jo uspemo odlično predstaviti.

V dveh letih delovanja smo s Halcom Studiom dosegli sledeče rezultate:

• Prijavili smo veliko novih idej (v 2013 jih je bilo 60, v 2014 pa 71, kar pomeni v povprečju 8 prijavljenih idej na mesec).
• Porastlo je število s strani interne komisije potrjenih idej (v letu 2013 je bilo takih 30, v 2014 pa 37).
• Porastlo je število inovatorjev (v 2013 jih je bilo 18, v 2014 pa že 26).
• V porastu je razvoj prototipov na osnovi lastnih idej (v 2013 je bilo razvitih 6 prototipov, v 2014 pa 10).

Posebna primera dobre prakse sta Demola in delavnica Money Talks, kjer smo v sodelovanju z univerzama in študentskim društvom Eestec skupaj dobili kar 5 odličnih prototipov z izjemnim tržnim potencialom in preko tega 9 novih, mladih, zagnanih in kreativnih sodelavcev iz študentskih vrst.

Prav sodelovanje med akademskim okoljem in gospodarstvom se nam zdi izjemnega pomena, saj skupaj dosegamo cilje, povezujemo teoretične podlage in praktične izkušnje študentov in jih opremljamo s kompetencami, za katere ocenjujejo, da jih bodo v nadaljnji karieri najbolj potrebovali. Katere pa te kompetence so, smo ugotovili preko 20 intervjujev in pogovorov s študenti.

Vabljeni na konferenco Trendi na področju družbene odgovornosti >>

Zakaj smo se odločili za to obliko sodelovanja? Povezava med šolskim sistemom in gospodarstvom je še vedno šibka. S tem smo študentom, ki želijo nadgraditi svoja znanja in izkušnje, ponudili priložnost za rast in pridobitev novih znanj. Tako jim pomagamo pri njihovi pripravi na zaposlitev na trgu dela.

Zakaj smo izbrali tako temo? Pri izboru teme smo gledali na aktualnost vsebine in ponudili izziv, ki je zanimiv ne samo za bančno industrijo, temveč tudi v drugih. Izvedbo celotne delavnice smo podredili tudi temu, da je bila prežeta z različnimi oblikami družabnih iger, ki so spodbujale rast timskega duha in kreativnega razmišljanja.

Odziv na strani študentov je bil zelo velik. Na 20 razpisanih mest smo prejeli 20 tujih (Srbija, BiH, Nemčija, Afganistan, Turčija, Pakistan, itd.) in 25 slovenskih prijav. Izmed vseh prijav smo sprejeli 10 slovenskih in 10 tujih študentov ter jih pomešali med sabo in sestavili štiri raznolike time.

Vse štiri skupine so razvile štiri različne prototipe na področju igrifikacije (ang. gamification). Vsi prototipi so vključevali rešitve za generacijo Y (t.i. Hipster generacijo) in nam ponudili svež vpogled, kako mladi gledajo na uporabo mobilnega bančništva ter na življenje nasploh. Pravzaprav so sami sebi izoblikovali igre, ki si jih želijo! Komisija v sestavi izr. prof. dr. Dejan Lavbič, FRI, izr. Prof. dr. Matevž Pogačnik, FE Univerze v Ljubljani, ter Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora Halcoma, je izbrala zmagovalno rešitev. Vse razvite prototipe smo že predstavljali bankam in si zaradi tega odprli vrata do novih poslovnih priložnosti, saj smo pokazali, da znamo gledati v prihodnost. Zmagovalni ekipi študentov pa smo ponudili dvomesečno plačano prakso v Halcomu v poletju 2015. Tudi sama delavnica se razvija, v letošnjem letu smo jo še nadgradili in pridobili sponzorstvo NLB, ki se bo aktivno vključila z dodatnim izzivom za študente.

Halcomovi zaposleni so na ta način prišli v stik s svežo energijo študentov in bili v vlogi mentorjev zelo angažirani in veseli novih idej ter predlogov.

Zakaj je to družbeno odgovorna praksa? Investiramo v mlade generacije, ne samo finančno, temveč svoje znanje, energijo, sebe kot celoto. Učinek je večji od številk. Učinek je prihodnost!

Ali je v družbeno odgovornih projektih nova priložnost za mlade podjetnike?

Menim, da gotovo, primer tega je naša delavnica Money Talks. Iz tega so se rodile nove ideje, prijateljstva, znanja, izkušnje in zaposlitve. Tudi za zaposlene na Halcomu je to prineslo nove poglede in razmišljanja.

Kako se družbena odgovornost umešča v svet startupov? Na kaj bi morali biti mladi podjetniki še posebej pozorni?

Mladi podjetniki bi morali biti pozorni predvsem na to, da prepoznajo izzive in se pogumno lotijo prvega koraka. Naj gledajo v smeri, kako njihova ideja oz. rešitev nekega izziva rešuje širši družbeni problem. S takim pogledom se bodo pričeli zavedati, da so glasniki razvoja, novosti in spreminjajo svet na bolje. Po drugi strani pa bodo tako zaznali vse ključne deležnike, ki jih je potrebno vključiti v razvoj ideje, da bo le-ta v resnici zaživela.

Kakšni mislite, da so izzivi za prihodnost na področju družbene odgovornosti?

Mislim, da je ključni izziv za družbeno odgovornost razvoj v smeri generiranja in implementacije idej, ki na eni strani prinašajo gospodarsko korist, na drugi strani kreativni družbeni razvoj in na tretji strani prinašajo socialno blaginjo, ko se takšne ideje materializirajo. Verjamem, da se trendi obračajo v to smer in na tak način dajemo družbeni odgovornosti nov pomen, kako iz nič narediti veliko.