Iščete distributerja? Pripravili smo nekaj nasvetov!
Sašo Kastelic svetuje, da distributerju že ob prvem stiku dobro predstavimo izdelek. Prodati mu ga moramo (Vir slike: Bigstock).
V stik z distributerji lahko stopimo tudi sami. Na voljo je več načinov, vse od spletnih trgov, kot je Alibaba, ali pa se lotimo iskanja kar z iskanjem prek Googla. Po izkušnjah Kastelica, ki se ukvarja s svetovanjem pri spletni prodaji in trženjem, kontaktnih podatkov ni težko pridobiti, saj je distributerjem v interesu, da jih proizvajalci čim lažje najdejo.
Prek družabnih omrežij do distributerja
Distributerja kontaktirajmo, ko želimo, da nekdo naše izdelke spravi na police trgovin. Svetuje, da se z njimi povežemo prek različnih kanalov, poleg elektronske pošte in telefonskega klica se kot dobra alternativa predstavljajo tudi družabna omrežja.
Tudi distributerju moramo prodati naš izdelek
Predstavitev je ključna, dodaja, saj distribucijska podjetja dnevno dobivajo ponudbe, zato jim moramo svoje izdelke že ob prvem stiku prodati. »Jasno in natančno opišemo prednosti svojega izdelka. Če imamo namen izdelke oglaševati, to distributerju jasno povemo,« saj se bo tako lažje odločil za prodajo izdelkov, ki imajo marketinško podporo matičnega podjetja.
Distributer, ki se predstavlja kot vmesni člen med proizvajalcem in trgovcem, je pri določenih kategorijah blaga dolžan zadostiti predpisom. Kastelic kot primer zadoščanja predpisom navaja testiranje izdelkov na tujem trgu, ustrezno deklariranje, upoštevanje določenih pravil glede oglaševanja in podobno. »Kategorije se med seboj zelo razlikujejo. Prodaja prehranskih dopolnil za seboj potegne povsem drugačne posledice kot prodaja elektronike,« pojasnjuje.
Kdo je zaupanja vreden distributer? Običajno ima razširjeno mrežo trgovin, ki jih zalaga in mrežo izdelkov, ki jih prodaja, ne glede na velikost podjetja – lahko je tudi manjše. »Večkrat se izkaže, da je za manjša distribucijska podjetja vaš izdelek relativno gledano bolj pomemben, zato so tudi njihovi rezultati lahko boljši,« pojasnjuje Kastelic.
Pogodba: da ali ne
»V resnici pisne pogodbe sploh ne potrebujemo. Je pa zelo dobro, če jo imamo,« v njej pa naj bodo določene vse pomembne lastnosti našega posla oziroma poslovnega razmerja. Sogovornik opozarja, da se pri prodaji v tujino pogosto lahko zatakne, še zlasti pri obveznostih stroškov in časa dostave. Ta področja je priporočljivo urediti s pogodbo, v nasprotnem primeru se lahko hitro zgodi, »da moramo plačati več sto evrov za dostavo pošiljke, kar nam lahko odtrga velik del zaslužka«.
Sestavni del teh pogodb so tudi cene izdelkov, razdelane rabatne lestvice, porabati, do katerih je upravičen distributer, v kolikor doseže plan prodaje, delitev stroškov za oglaševanje, roki plačil. »Priporočljivo je, da pogodbo preveri pravnik ali nekdo, ki ima s trgovino bogate izkušnje.« Na sliki Sašo Kastelic (Vir slike: osebni arhiv).
Cena naj odraža vrednost produkta, ne vložek našega časa
Eno od glavnih vprašanj je tudi določanje cene produkta. Po besedah sogovornika je to samostojna veja znanosti. »To je ena najpogostejših napak v poslu nasploh. Podjetniki na vseh nivojih ceno oblikujejo glede na stroške proizvodnje, porabljen čas in občutek.« Po njegovem mnenju se mora vedno odlikovati glede na svojo vrednost, enako je tudi pri distribuciji. »Distributerji bodo zadovoljni z nižjimi rabati za izdelke, po katerih je povpraševanje veliko,« kot enega od primerov izpostavlja Applove izdelke, ki jih potrošniki dobesedno grabijo.
Neke čudežne formule ni, zato pa jo je pametno oblikovati glede na določene roke plačila, še zlasti, če gre za večje pogodbe. »V ceno je potrebno vračunati dejstvo, da lahko denar za prodane izdelke dobimo šele več mesecev pozneje, kar podjetju zmanjšuje trenutno likvidnost in lahko privede do določenih dodatnih stroškov, na primer do premostitvenih kreditov.«