Kolumna: S čim se naj mladi podjetnik NE ukvarja

"Živimo v času, ko je eden večjih izzivov vsakega posameznika vprašanje, kako selekcionirati vse informacije, ki jih aktivno ali pasivno naberemo vsak dan," je svojo novo kolumno pričel Jure Mikuž iz sklada tveganega kapitala RSG Kapital.
Kolumna: S čim se naj mladi podjetnik NE ukvarja

Kolumna: S čim se naj mladi podjetnik NE ukvarja (Vir slike: sxc.hu)

Tisti, ki spadate v kategorijo nekoliko starejših bralcev (verjamem, da so med vami tudi slednji), se gotovo spomnite, kako je izgledal vaš delovni in zasebni dan pred dobo pametnih mobilnih telefonov in interneta na vsakem vogalu. Ko sem sam začenjal s svojo poklicno kariero, večina dnevnega časopisja še ni obstajala na internetu. Jutranje izdaje tiska so potovale po hierarhiji v podjetju navzdol in kot študent sem si jutranje Delo, Dnevnik in Finance prebral med kosilom. Do tedaj sem živel v precejšnjem informacijskem mrku in delal svoje delo.

Tudi brez pametnega telefona se je dalo živeti, saj se nam je tedaj zdelo, da je že službeni klic šefa na mobilni telefon v popoldanskem in večernem času dokaj velik vdor v zasebnost posameznika. V času dopustov svojega e-poštnega nabiralnika nisem odprl teden ali dva in na koncu se je nabralo v njem približno dvesto sporočil, na katera sem pretežno odgovarjal v prvem tednu po vrnitvi z dopusta. Danes bi se ta številka nabrala v dnevu ali dveh.

Verjamem, da se vam zdi to kot zgodba o dinozavrih, ampak naj vas pomirim, da sem bil vedno med bolj “zgodnjimi” pri osvajanju ranih naprednih naprav, pri mnogih je ta proces izgledal še mnogo bolj zastarelo.

In kako je danes? E-pošta postaja prepočasna, saj večina komunikacije zdrvi preko “chata”. Večina pošte se prebere na pametnem telefonu in ne na računalniku, ki ga imamo v pisarni na mizi (če sploh imamo pisarno z mizo). Poleg tega vsaj v mojem primeru dan ni več razdeljen na službeni in zasebni čas, temveč je to združeno v nekakšen hibrid, kjer je nemogoče potegniti ločnico.

Vsa ta tehnologija nam je nepojmljivo olajšala komunikacijo in povečala informiranost, se pa v določenih situacijah izkaže tudi kot distrakcija, kateri se je potrebno izogniti, če želimo zbrano opraviti svoje delo in si vzeti tudi čas zase in za svoje bližnje.

Sam naredim vsako leto par poskusov, kako znam živeti brez tega, da sem stalno “online”. Denimo, ko sem na jadrnici, pustim svoj telefon v kabini in preverim zgrešene klice samo enkrat dnevno. Tistim, ki so me klicali več kot enkrat, odgovorim na klic, ostalim ne. E-pošto prebiram enkrat dnevno in ne prebiram “feedov” na socialnih omrežjih. Ne boste verjeli, ko se vrnem v pisarno, vse še vedno deluje.

Čudim se, koliko svojega časa so posamezniki sposobni pustiti denimo pri prebiranju, komentiranju in “sharanju” popolnoma nepomembnih novic na socialnih omrežjih. Razumem, da se s političnimi prepiri ukvarjajo zdolgočaseni delavci v javni upravi ali v bankah, mnogo težje pa razumem, da so aktivni pri komentiranju teh razmer podjetniki. Slednji naj se s splošnimi zadevami ukvarja le toliko, kolikor je pomembno za njegovo pozicioniranje v mikro okolju. Poglobljene debate o domači politiki, ki so danes tako zelo priljubljene v Sloveniji, povzročajo samo frustracije in razkole med posamezniki in mislim, da se z njimi podjetniki ne smejo ukvarjati, če želijo ostati fokusirani na svoje podjetje.

Socialna omrežja so torej super koristna in postajajo eden učinkovitejših marketinških kanalov, obenem pa jih je potrebno obvladati in se z njimi ne zasvojiti.

Mreženje (networking)

Praktično ne mine dan, da ne bi imel kakega vabila na “mreženjski dogodek”, ki je običajno sestavljen iz “uradnega” dela, torej določenega predavanja, ter neformalnega druženja. Pogosto se ta neformalni del precej časovno zavleče in, če je družba prava, lahko domov prikorakaš sredi noči.

Mreženje je obvezen del socializacije vsakega podjetnika, preko njega si lahko bogatiš socialni kapital, ki je nujno potreben pri mnogih poslovnih funkcijah. Po drugi strani pa to zopet vzame ogromno časa, lahko pa tudi denarja. Podjetnik mora tako dvakrat razmisliti, ali določen dogodek ima dodano vrednost zanj in kdo so ljudje, ki bodo na njem, preden se odloči za udeležbo. Če ne bo spoznal novih ljudi ter osvojil pomembnih dodatnih znanj, ni nič narobe, če kak dogodek tudi izpusti.

Ko govorimo o obiskovanju konferenc, je pomembno upoštevati tudi stroškovni vidik (kotizacije, nočitve …), predvsem pa je potrebno vedeti, kdo bodo drugi udeleženci na dogodku. Ne pozabimo, da so skoraj na vsaki konferenci pomembnejši odmori, med katerimi spoznamo nove ljudi, in ne tematika, ki jo poslušamo med predavanji.

Družbeno/socialno odgovorno podjetništvo

Lepo se sliši, kajne? Da ustanoviš startup, pa še del zaslužka nameniš za dobrodelne namene ali pa si družbeno odgovoren na raznorazne druge načine. Močno podpiram tovrstne aktivnosti, ampak pod dvema pogojema: prvi je ta, da mora biti ta dejavnost skrajno transparentna, še posebej, če gre za zbiranje sredstev. Drugi pogoj je, da podjetje, ki je tovrstno aktivno, tudi sicer stabilno posluje.

Običajen startup podjetnik je namreč lahko najbolj družbeno odgovoren, če poskrbi, da imajo njegovi zaposleni redno plačo, da so poslovni partnerji poplačani in da podjetje posluje stabilno.

Priporočamo tudi kolumno: Kako ustvariti podjetniški “mindset”?

Če si startup in si želiš pridobiti investitorja, ta komponenta ne bo pripomogla k lažji odločitvi za investicijo. Investitor namreč želi, da se podjetje čim hitreje postavi na noge in nadpovprečno raste, pri čemer želi, da ostane podjetnik maksimalno fokusiran. Čas za dobrodelnost nastopi ob koncu uspešnega leta ter v letih, ko je podjetje že stabilno in lahko prične vlagati v okolje, v katerem posluje.

Avtor kolumne: Jure Mikuž, RSG Kapital

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Kolumna: Tehnologije, ki oblikujejo našo prihodnost

Kolumna: Tehnologije, ki oblikujejo našo prihodnost

Leto 2018 bo verjetno še en mejnik v razvoju IT. Hitrost, s katero se spreminja IT, se dodatno pospešuje, kar prinaša velike transformacije za gospodarstvo in celotno družbo. Nove tehnologije se širijo in postajajo del našega vsakdana. Umetna inteligenca je prisotna v naših pametnih telefonih, navidezna resničnost je na konferencah že običajen pojav. Tu so še chatboti, internet stvari, rešitve za strojno učenje, tehnologija blockchain in roboti, ki jih uporablja vse več podjetij in še bi lahko naštevali. Preberite več >>

Kolumna: insajderski pogled iz kripto industrije

Kolumna: insajderski pogled iz kripto industrije

Po podatkih Coindeska je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta s primarnimi izdajami kripto žetonov (ICO) zbranih za 6,3 mrd USD sredstev. Ta znesek presega vsoto vseh zbranih sredstev v letu 2017. Samo v januarju so slovenski ICO projekti (CargoX, X8Currency, InsurePal, Origin Trail in ostali) zbrali za več kot 50 mio EUR sredstev. Ponudba na kripto trgu v obliki ICO projektov torej obstaja, prav tako obstaja povpraševanje (investitorji). Površen opazovalec ICO industrije bi lahko na osnovi prej navedenih dejstev hitro sklepal, da je svoj ICO vedno lažje izpeljati. Ali je res tako? Preberite več >>

Od ideje do globalne platforme: zgodba o tem, kako je zavarovalništvo vstopilo v kriptovalute

Od ideje do globalne platforme: zgodba o tem, kako je zavarovalništvo vstopilo v kriptovalute

Vse odkar smo javno naznanili projekt InsurePal in pričeli z globalno kampanjo, sem prejel ogromno pohval, kritik pa tudi skeptičnih pogledov in vprašanj o tem, kako in zakaj smo zavarovalništvo »prestavili« na tehnologijo veriženja blokov. Preberite več >>

Kolumna: 9 nasvetov SmartNinje za vstop na avstrijski trg

Kolumna: 9 nasvetov SmartNinje za vstop na avstrijski trg

Opravili ste analizo trga in ugotovili, da je Dunaj pravi kraj za nadaljnjo širitev vašega podjetja. Ne nazadnje je to 2,5-milijonski trg; večji kot celotna Slovenija. V nadaljevanju bom opisal izkušnje, ki smo jih pri selitvi na Dunaj doživeli v ekipi SmartNinje. Preberite več >>

Kolumna: Pri 19 letih do svoje spletne trgovine

Kolumna: Pri 19 letih do svoje spletne trgovine

Spletno trgovino Top izbira sva ustanovila dva najboljša prijatelja. Že v prvem letniku srednje šole sva sanjala, da bova nekoč skupaj odprla podjetje. Želja je iz letnika v letnik naraščala, z njo pa so se rojevale tudi nove poslovne ideje. Preberite več >>

Kolumna: Digitalni trendi 2016

Kolumna: Digitalni trendi 2016

Zakaj je trinajsti januar čisto drugačen od denimo drugega oktobra? Morda imamo kakšno stranko več ali pa nujen elektronski naslov manj, a poslovno se ne razlikujeta dosti. Ali pač? Preberite več >>

Oznake: , , ,