Ljubljanski hostel Tresor na platformi Travelstarter zbira 18 tisoč dolarjev. Sredstva želijo nameniti osvežitvi atrija (Vir slike: Hostel Tresor).
Hostel, ki se nahaja v samem središču naše prestolnice, deluje slaba tri leta, v tem času pa je gostil prek 38 tisoč gostov iz več kot 120 držav, ki so skupaj ustvarili okoli 64 tisoč nočitev. V hostlu je na voljo 132 prenočišč v 28 sobah, njihova posebnost pa je, da so poimenovane po svetovnih valutah.
Atrij, odet v zelenje, s posebno osvetlitvijo in ščepcem coworkinga
Vsako leto v hostel zaide več gostov, ki po besedah Nine Petruna Babarović, vodje hostla, pohvalijo predvsem lokacijo, gostoljubnost in čistočo. Hostlu, ki je nastal v prostorih nekdanje Slovenske investicijske banke, pa vendarle nekaj manjka, pravijo Tresorjevci – to je namembnost atrija, ki se skriva v njegovem osrčju. Prav zato je padla odločitev za kampanjo na platformi za množično financiranje, specializirano za turizem. Na Travelstarterju zbirajo 18 tisoč dolarjev, omenjena vsota pa bi jim pomagala prav pri ureditvi atrija. »Ureditev atrija smo razdelili v tri etape. Bistvo pa je, da ga želimo oživeti z ljudmi, za začetek z zelenjem,« nam je zaupala Petruna Babarovićeva.
Kako preživeti izven sezone?
Z zelenim atrijem bi »okoliški« gosti, ki imajo nanj pogled, dobili novo izkušnjo, vanj pa želijo umestiti še separeje, ki bi jih krasila posebna osvetlitev. »Hotelirstvo je izrazito sezonsko delo, od konca junija do sredine septembra smo polni, nato čakamo na drugo sezono. Zato delamo na dogodkih, povezujemo se z društvi in neprofitnimi organizacijami, nudimo jim prostore,« dodaja sogovornica. »Ustvariti želimo še coworking prostor, s katerim bi tudi lokalnemu prebivalstvu omogočili prostore za ustvarjanje,« v katerem bi širili ideje in delili znanja, podobno, kot omogoča Ziferblat, ki deluje slab kilometer stran.
Podoba Tresorjevega atrija, kot si ga je zamislila ekipa (Vir slike: Tina Semolič, ROPOT group).
Znamka brez komunikacije v digitalnem svetu umre
»Turizem je drugačen od IT področja,« je povedal Blaž Jemc, eden od soustanoviteljev platforme Travelstarter. Ljudje, ki se odločajo za podporo projektom oziroma blagovnim znamkam v splošnem, morajo čutiti osebe za projektom, gre za izrazito osebno izkušnjo, je poudaril. Vseskozi je pomembna komunikacija, je dodal drugi Travelstarterjevec, Said: »Če ne komunicirate v digitalnem svetu, ne obstajate. Na družabnih omrežjih se mora govoriti o vas. Če tega ni, bo vaša znamka umrla. Nenehno morate delati na njej, nikoli ni odmora.«
Ideja o širitvi klica na pomoč prek množičnega financiranja se je ekipi Tresorjevcem zdela dobra, platformo Travelstarter so poznali že nekaj časa, zato so zavihali rokave in začeli s pripravami. Med drugim so močno okrepili svojo prisotnost na družabnih omrežjih, samo na Twitterju so število sledilcev med pripravami okrepili za 200 odstotkov, je razkrila Živa Juha iz ekipe Tresor. Pomembno vlogo so namenili tudi blogerjem, ki so bili v preteklosti tudi njihovi gostje. »Ti so zelo pomembni, predstavljajo eno najpomembnejših trženjsko-komunikacijskih orodij,« je dodala. Od njih, prav tako od lokalnega prebivalstva, si obetajo veliko – ne le podpore, temveč tudi pomoč pri širjenu besede o njihovem projektu.
Kakšna je uspešnost Travelstarterjevih kampanj?
V pomoč pri pripravah jim je bila tudi Mateja Koren iz Travelstarterja, ki je izpostavila, da je pri tovrstnih kampanjah izredno pomembna lokalna podpora, zato so PR kampanjo za Tresor usmerili v lokalno okolje. To okolje je namreč tisto, ki dejansko prepozna potrebo po spremembah, obenem pa lahko sledi napredku (po uspešni kampanji). »PR v tujini je v tem primeru predrag in neučinkovit v primerjavi z lokalnim okoljem,« je dodala. Uspešnost kampanj na Travelstarterju je po njeni oceni 20-odstotna (toliko projektov zbere 100 odstotkov ali več). Projekt, s katerim bo atrij hostla Tresor oživel, lahko podprete tudi vi.
