MP intervju: Ziferblat osvaja našo prestolnico

Ideja o Ziferblatu je v Slovenijo prišla na začetku letošnjega poletja, uradna otvoritev prostora pa se je na Vegovi ulici 8 v Ljubljani odvila 9. oktobra. O seznanjanju s konceptom kavarne, ki ne računa pijač ter prigrizkov, vendar le čas, preživet v njej, ustvarjanju prostora, kjer najbolj nore ideje dobijo platformo za preživetje, končni manifestaciji samega projekta ter poslanstvu inovativnega poslovnega kavarniškega modela, smo se pogovarjali z mlado menedžerko slovenske podružnice Ziferblat, Mašo Pavoković.

Kavarna Ziferblat  s povsem nekonvencionalnim poslovnim modelom preprosto navdušuje in obenem povezuje. Kje ste se srečali s samim konceptom kavarne, ki računa čas, preživet v njej?

Koncept je bolj našel mene kot pa jaz njega, je pa res, da sem idejo v ekstremno hitrem času posvojila in vzela za svojo, saj neprestano razmišljam o dogodkih in projektih, ki bi jih lahko izpeljali v Ziferblatu. Sam koncept sem prvič izkusila v Moskvi, kjer sem se sama pomešala tudi med ekipo, ki ustvarja Ziferblat Pokrovka in Puškin. Pri tem sem ugotovila, da je Ziferblat veliko več kot prostor, kjer se računa čas, saj je v prvi vrsti prostor za kreativne ideje, prostor, kjer lahko delamo, če nimamo pisarne, prostor, kjer se sestajamo s prijatelji in obenem prostor, kjer celo najbolj nore ideje dobijo platformo za preživetje.

Ziferblat poslanstvo v treh stavkih torej?

Ziferblat je prostor za druženje in ustvarjanje. Je prostor, kamor gremo lahko na kavo s prijatelji, je prostor, kjer se dobivamo z večjo družbo in debatiramo o kakšnem projektu, lahko je občasna »delavnica«, če potrebujemo prostor za kreacijo kakšnega izdelka. Vse je tako kot doma, le da je ta dom malo večji od domače dnevne sobe in tu lahko navežemo številne stike in spoznamo nove ljudi.

Glede na to, da je ideja o Ziferblatu v Slovenijo prišla na začetku letošnjega poletja, uradna otvoritev prostora pa se je na Vegovi ulici 8 v Ljubljani odvila 9. oktobra, me zanima, na kakšen način se je manifestirala izvedba samega kavarniško obarvanega projekta?

V času med poletjem in oktobrsko otvoritvijo smo iskali prostor, ki bi bil primeren za druženje, hkrati pa smo začeli iskati tudi ekipo. Ko je bil prostor jasen, smo se lotili opremljanja. Za slednje smo porabili večino časa, saj je vsak kos pohištva skrbno izbran in ima svojo zgodbo. Sama sem kot menedžerka Ziferblata Ljubljana nekaj časa preživela v Moskvi, kjer sem zgodbo spoznala tudi v živo.

»Vse v Ziferblatu je zastonj, razen časa, ki ga preživite v prostor,« se glasi slogan na vaši spletni strani. Plačilo v londonskem Ziferblatu znaša zgolj tri penije na minuto, kar preračunano v eni uri znese 1,80 funta. Na kakšen način ste sami formirali odločitev za plačilo zgolj 5 centov na minuto, preživeto v tem avtentičnem kavarniškem vzdušju?

Računali smo glede na ceno kave v lokalu. Na to dodamo še dodatno vrednost prostora, ki ni kavarna. Je prostor, kjer bo k vam prisedel popolni neznanec in začel klepet ali pa boste prejeli povabilo na partijo šaha in ob tem prisluhnili igranju na pianino, ki ga bo v tistem trenutku posvojil eden od gostov.

Kakšna menite, da bo glede na obrnjen kavarniški poslovni model povrnitev same investicije?

Izkušnje vseh 12 že obstoječih Ziferblatov kažejo, da je poslovni model dober. Ob tem pa velja še poudarek, da je pri nas pomembna zgodba, ki jo ustvarjamo z vsakim gostom posebej. To je tudi gostova dnevna soba.

Kavarna Ziferblat obstaja tudi v Rusiji, v londonskem okrožju Shoreditch in še marsikje drugje po svetu, ljubljanska podružnica pa je 13. po vrsti. Ivan Meetin, mladi 29-letni lastnik britanske podružnice Ziferblat je navdušen, saj pravi, da število strank od odprtja v novembru 2013 raste z nepredstavljivo hitrostjo, večina pa pride večkrat in s sabo takrat pripelje še prijatelje. Zakaj menite, da kavarna globalno gledano vzbuja tako navdušenje?

V osnovi je drugače že zato, ker Ziferblat ni kavarna. Pri nas nimamo natakarjev, ampak so le pomočniki, ki gostom priskočijo na pomoč v kuhinji, največkrat pri uporabi kavnega avtomata. Nimamo povsod možnosti, da se počutimo kot doma in s tem postanemo mikronajemniki nekega prostora, ki ga s svojo prisotnostjo lahko tudi spreminjamo. Ob vsem tem pa ima vsak predmet v Ziferblatu svojo zgodbo. In ta zgodba je pomembna toliko, kot je pomemben odgovor na iskreno vprašanje – kakšen je tvoj dan. Ker nas to zares zanima.

V Rusiji ta poslovni model dobiva vedno več priznanj, priljubljenost sami kavarni pa je narasla do te mere, da je v zadnjih dveh letih odprla devet novih poslovalnic, z mesečnim obiskom 30 tisoč gostov. Koliko gostov mesečno pričakujete sami?

Zaenkrat še tipamo in raziskujemo možnosti, ki so nam na voljo, tako da teh podatkov še žal nimamo.

Ciljna skupina, ki jo nagovarja kavarnica?

Ciljno skupino je pravzaprav težko določiti, saj je prostor namenjen vsem – tako mlajšim kot tudi starejšim. Pri nas je dobrodošel vsak, prav tako so dobrodošle ideje, kaj bi lahko tu še počeli.

Lahko stranke prinesejo s seboj tudi svoje prigrizke in pijačo? Kako je z alkoholnimi pijačami?

Gostje lahko prinesejo svojo hrano, lahko si tudi skuhajo in na kosilo povabijo prijatelje ali takratne goste v Ziferblatu. Alkohola v Ziferblatu ni, saj menimo, da za kvalitetno druženje ni potreben.

Gre za nekonvencionalni model kavarne, kjer vsak gost s prihodom postane tudi mikronajemnik prostora, je zanj odgovoren in ga soustvarja. Na kakšen način lahko stranke po vašem mnenju pokažejo odgovornost in ustvarjalnost do oz. v prostoru?

Gostje so se do sedaj izkazali za odlične mikronajemnike. Za seboj pospravijo in tudi pomijejo posodo. Vsak dan dobivamo različne predloge, kaj vse bi ljudje počeli v Ziferblatu. Nekateri so še v začetni fazi, spet z drugimi že intenzivno pripravljamo novembrski program. Gostje prinašajo knjige, sprašujejo, če bi lahko pri nas razstavljali, sestankovali, se družili s prijatelji … in ko to storijo, soustvarjajo Ziferblat. Prav tako pa se vsak počuti bolj domače, ko v prostoru zagleda nekaj svojega. In pri nas je to mogoče.

Prihodnje vizije?

Zaenkrat se Ziferblat še uveljavlja v slovenskem prostoru, zato si želimo, da bi zanj izvedelo čim več ljudi, saj mnogi tovrstne stvari potrebujejo za ustvarjenje. Želimo si povezati čim več generacij, spoznati ljudi med sabo in zakuhati projekt, ki bo že od začetka nastajal ravno v Ziferblatu. Morda pa gremo potem še v katero drugo mesto v Sloveniji in čez mejo …

Vir: Ziferblat