Nakupovanje na spletu v Sloveniji in na Hrvaškem

Raziskavo Shopper’s Mind, ki daje celovit vpogled v nakupne navade potrošnikov na spletu, izvaja podjetje Ceneje d.o.o. skupaj z agencijo Valicon; novembra lani je zajela 22.633 slovenskih spletnih uporabnikov, marca letos pa še 22.437 uporabnikov na Hrvaškem.

Rezultati raziskave kažejo izjemno povečanje pogostosti nakupovanja na spletu in rast nakupov v novih kategorijah izdelkov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Vsaj en spletni nakup je opravilo že 9 od 10 uporabnikov interneta, a med državama obstajajo zanimive razlike v naklonjenosti tujim trgovcem ter s tem povezanimi načini plačil.

Ali v Sloveniji in na Hrvaškem nakupujemo na enak način?

Spletni trg je tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v velikem porastu, saj pogostost spletnega nakupovanja iz leta v leto vztrajno narašča. Pri nas mesečno na spletu kupuje že 37 % spletne populacije, vsaj eno izkušnjo s spletnim nakupovanjem ima že 9 od 10 uporabnikov spleta. Tako je takih, ki sploh ne nakupujejo na spletu, v Sloveniji le še 8 %. Podatki kažejo zelo podobno sliko za sosednjo Hrvaško, pojavlja pa se pomembna razlika: na Hrvaškem delež posameznikov, ki mesečno nakupujejo prek spleta, dosega že skoraj 50 %.

Pogostost spletnega nakupovanja v Sloveniji in na Hrvaškem. (Vir slike: Shopper’s Mind Slovenija)

Direktor podjetja Ceneje Darko Dujič je na konferenci Ecommerce Day 2017 pojasnil: »Smo v obdobju hitre rasti nakupovanja na spletnih kanalih, potencial spletne trgovine v primerjavi z drugimi segmenti je izjemen. Podatki naše raziskave kažejo izjemno povečanje frekvence nakupovanja v tem prodajnem kanalu.«

Zelo zanimivi so podatki o nakupnih navadah z vidika plačilnih metod. V Sloveniji je zaradi dolge tradicije gotovinskega poslovanja z več kot 40 % še vedno najbolj priljubljeno plačilo po povzetju, vendar elektronska plačila v zadnjih letih naraščajo. V letu 2016 se je s plačilom s kreditno kartico zaključila petina nakupov, kar je 12 % več kot leto prej. Med hrvaškimi spletnimi kupci je poleg plačila po povzetju na prvem mestu plačevanje s PayPalom – na ta način se zaključi skoraj tretjina nakupov. Zakaj prihaja do takšnih razlik? Razloge zanje lahko verjetno iščemo v naklonjenosti tamkajšnjih kupcev globalnim platformam, kot sta eBay in AliExpress.

Med državama torej obstajajo pomembne razlike v naklonjenosti domačim oziroma tujim spletnim trgovcem. Skoraj polovica slovenskih spletnih kupcev namreč nakupuje izključno doma, na Hrvaškem pa je takih zgolj 22 %. Na drugi strani kar 40 % hrvaških spletnih kupcev večinoma nakupuje v tujini, medtem ko je v Sloveniji nakupovanje v tujini precej manj priljubljeno: v tujih spletnih trgovinah večinoma nakupuje manj kot petina anketirancev.

Ključni dejavniki rasti spletne trgovine

Udeleženci konference Ecommerce Day 2017 so prvi spoznali tudi dejavnike, ki spodbujajo rast spletne trgovine v Sloveniji in na sosednjem Hrvaškem. Med njimi je eden ključnih zagotovo širitev nakupov v novih kategorijah oziroma blagovnih skupinah, ki doslej še niso bile tako razvite na spletu. Tudi na tem področju se pojavljajo razlike med državama, saj se je v Sloveniji v zadnjem letu najbolj povečal tržni delež spletnih trgovin v kategorijah hrana in pijača, avto-moto oprema in oprema za male živali, medtem ko so na Hrvaškem najbolj zrasli spletni trgovinski centri ter trgovci s področja skupinskih nakupov in zavarovanj.

Drugi dejavnik so vsekakor mobilne tehnologije, ki so postale katalizator nakupnega vedenja na spletu. Tega se vedno bolj zavedajo tudi trgovci na obeh trgih. Podatki analize tehnične skladnosti trgovin s standardi varnega nakupovanja na spletu kažejo, da je imelo novembra lani optimizirano mobilno spletno stran že 76 % slovenskih spletnih trgovin – zanimivo bo opazovati, kakšno bo stanje letos. Hrvaška je v tem pogledu v zadnjem letu naredila pomemben korak naprej; lani je imelo spletno stran prilagojeno mobilnim napravam namreč zgolj 60 % trgovin, letos pa je takih že skoraj 90 %.

Raziskava je pokazala tudi zanimivo dinamiko v vedenju potrošnikov v fazi raziskovanja pred nakupom. V obeh državah opažamo vzpon portalov za primerjalno nakupovanje (ceneje.si, jeftinije.hr in podobno), ki jih v Sloveniji uporablja dobra tretjina spletne populacije, na Hrvaškem pa že kar 55 % uporabnikov. Gre za platforme, ki na enem mestu ponujajo vse informacije za preudarno nakupovanje in obiskovalcem tako olajšajo nakupni proces.

Slovenski trg je stabilen – kako pa je na Hrvaškem?

Podatki o tržnih deležih so pokazali, da tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vodilnih 5 spletnih trgovcev zavzema skoraj polovico trga. Večje razlike med državama pa so se pokazale glede na tip spletne trgovine. Na slovenskem trgu namreč vodijo spletni nakupovalni centri, tržni delež katerih znaša skoraj polovico; na prvem mestu med njimi je mimovrste.com. Sledijo specializirani trgovci, globalne platforme, kot so eBay, Amazon in AliExpress, pa obsegajo le dobro desetino trga. Na Hrvaškem so bolj izraziti specializirani spletni trgovci, ki predstavljajo dobro tretjino trga, sledijo jim spletni nakupovalni centri in globalne trgovske platforme s skoraj petino trga. Tudi ta podatek potrjuje že omenjeno naklonjenost hrvaških potrošnikov tujim trgovcem.

Darko Dujič je na konferenci Ecommerce Day 2017 takole opisal dinamiko na obeh trgih: »Na Hrvaškem se je v zadnjem letu odvijala zelo zanimiva dinamika, ki je povezana predvsem s prihodom dveh trgovcev z velikimi aspiracijami − eden je velik regijski akter iz Češke, mall.hr, drugi pa dolgo napovedovana digitalna veja Agrokorja, abrakadabra.com. Čeprav sta trgovca uprizorila dva različna prihoda na trg, sta oba uspešno osvojila svoj tržni delež. Slovenski trg je bil v tem obdobju precej stabilen, a vendar smo v segmentu spletne trgovine zabeležili dinamiko 30–40-% rasti. Vsi ti podatki jasno kažejo, da se regija hitro digitalizira tudi v dejavnosti trgovine.«

Vir: Shopper’s Mind Slovenija