Nataša Potočnik: »Zakaj bi bili konkurenti, če lahko sodelujemo?«

Zametki koncepta sobe pobega segajo v leto 2007, ko se je neko japonsko založniško podjetje domislilo načina, kako bi svoje bralce povabilo v sobo, kjer bi se družili in skupaj reševali uganke. Ideja o tem, da ekipa prijateljev ali sodelavcev v eni uri razreši uganko in najde pot iz sobe, se je kasneje razširila na območje jugovzhodne Evrope.

V Sloveniji je bil eden prvih tovrstnih ponudnikov Escape room Enigmarium, ki ima tudi največji tržni delež v tej panogi. Soustanoviteljica podjetja Nataša Potočnik nam je predstavila njihovo zgodbo o uspehu in podjetniške izzive, s katerimi se srečujejo podjetja, ki delujejo na tem področju.

Začetki Escape rooma Enigmariuma

Nad konceptom sob pobega sta se med drugim navdušila tudi Nataša Potočnik in Peter Arčon ter se med prvimi pri nas lotila snovanja sob. Podjetje Escape room Enigmarium je zaživelo septembra 2014.

»Pred tem sva imela več kot 20 let izkušenj na področju oglaševanja. V ekipo sva pritegnila družinske člane, prijatelje, sodelavce, programerje, robotike in psihologe, da bi skupaj razvili izvirne igre in poslovni model. Lotili smo se raziskave, snovanja koncepta blagovne znamke, komunikacijske strategije ter njene izvedbe. Poskrbeli smo tudi za zaščito blagovne znamke. Vse zanke, uganke in dramaturgijo sob smo zasnovali sami. Pripravili smo različne, povsem unikatne preizkušnje, ki jih še ni bilo.«

Zabavno razreševanje ugank (Vir: Enigmarium)

V ponudbi je trenutno 25 različnih iger

V ponudbi Enigmariuma je trenutno 25 iger; 7 v Ljubljani, 6 v Mariboru, 2 v Laškem, 2 v Slovenj Gradcu, 1 v Murski Soboti, 1 v Tolminu in 6 v Zagrebu. Od tega se v vsakem mestu razen v Murski Soboti nahaja tudi ena igra na prostem »Unlock«. V Ljubljani in Zagrebu pa so tudi sobe z novo tematiko – »Sensperience«.

»Najbolj obiskana soba je »Odrešitev« v Ljubljani, zelo priljubljena je tudi »Kuhinja maestra Luigija«, ki je verjetno edina soba s kuhinjsko tematiko na svetu. V Mariboru zaradi visoke tehnologije izstopa soba »Virus«; v Laškem pridejo na svoj račun ljubitelji piva. V Murski Soboti imamo edino sobo pobega, ki se nahaja v hotelu; v Slovenj Gradcu odkrivamo starodavno kovnico denarja andeških grofov. V zagrebški sobi »Skrivnostni primer zagrebške čarovnice« spoznate edino žensko, ki je bila obtožena čarovništva in se ji je uspelo rešiti.«

Kako poteka snovanje posamezne sobe?

Ekipa, ki sodeluje pri snovanju iger, je sestavljena iz kreatorjev iger, tekstopiscev, oblikovalcev, psihologov, programerjev, doktorjev robotike, inženirjev strojništva in drugih. Prvi korak je zasnovati idejo o sami zgodbi. V zadnjem času se ta velikokrat opira na zgodovinska dejstva. Tako se lahko udeleženci med igro še nekaj naučijo. Nato je treba zasnovati scenarij in se posvetiti mehaniki igre.

»Preden soba zaživi, k testiranju povabimo naše najbolj zveste igralce. Igro skrbno spremljamo tudi po tem, ko jo že uvedemo v program, in jo stalno nadgrajujemo. Če vidimo, da se ekipam pri neki nalogi zatika, vemo, da preizkušnja ni dovolj intuitivna in da moramo nekaj spremeniti.«

Nataša Potočnik je povedala, da so v začetku za snovanje posamezne igre potrebovali približno 2 meseca. S kreiranjem vsake nove sobe je težje, saj želijo obiskovalcem ponuditi še boljšo izkušnjo; nove uganke, napeto zgodbo, zanimiv ambient, nepričakovane zaplete in druge elemente, ki bi izkušnjo še nadgradili.

Odkrivanje Ljubljane skozi igro (Vir: Enigmarium)

Podjetje raste prek franšizinga

Ker želi ekipa pri razvoju poslovnih modelov razmišljati čim bolj izven okvirjev, potencialnim konkurentom ponuja možnost sodelovanja prek franšizinga.

»S skupnim nastopom pod isto znamko lahko pridobimo vsi, saj uresničevanje skupne strategije ne pomeni le cenovno učinkovitejšega načina. Zakaj bi bili konkurenti, če lahko sodelujemo?«

Enigmarium Escape Room vseeno ni klasična franšiza;

»Ponujamo sodelovanje v okviru blagovne znamke in delujočega modela, toda z unikatnimi sobami na vsaki lokaciji in sodelovanjem v obliki partnerstva. Escape Room Enigmarium na krovni ravni razvija igre, vlaga v razvoj, v nenehne izboljšave in v marketing, partner pa skrbi za organizacijo in vodenje centra na sami lokaciji.«

Število turistov naraste predvsem poleti in med prazniki

Kljub temu, da so sobe pobega čedalje bolj zanimive tudi turistom, pa še vedno prevladujejo domači obiskovalci, ki vanje prihajajo v družinskem krogu, s prijatelji ali s sodelavci. Turisti predstavljajo nekaj manj kot 20 % vseh obiskovalcev. Njihov delež nekoliko naraste poleti in med prazniki.

Igrifikacija Plansinskega muzeja v Mojstrani (Vir: Enigmarium)

Kako se ekipa loteva marketinga?

»Slovensko občinstvo dosegamo prek sodobnih digitalnih kanalov, z oglaševajem v tiskanih medijih, s tem, da smo na dogodkih prisotni kot pokrovitelji in podobno. Najbolj pomemben je marketing od ust do ust; če navdušimo eno skupino igralcev, bo to povedala naprej in se bo glas o nas širil – pa tudi skupina se bo vrnila in odigrala še kakšno igro.«

Igrifikacija v turizmu

Kljub temu, da se število turistov, ki letno obiščejo Slovenijo, povečuje, pa se hkrati ne povečuje število ogledov galerij in muzej. Ti so premalo interaktivni in zato dostikrat nezanimivi za turiste.

»Današnji turisti si ne želijo biti zgolj v vlogi pasivnega opazovalca, temveč si želijo aktivnejših, individualnih doživetij, ob katerih se bodo čim bolj zabavali.«

Igrifikacija v turizmu pomeni predstavitev kulturne dediščine na bolj interaktiven, igriv način, pri čemer udeleženci aktivno sodelujejo pri odkrivanju zgodovinskih dejstev in pridobivanju novega znanja. S tem se ukvarja tudi Enigmarium, ki je s kreativnimi idejami obudil že nekatera mesta, gradove in muzeje po Sloveniji in v tujini.

»Poleg prvih sob pobega na svetu, kjer so zgodba, ambient, uganke in naloga povsem zlijejo z resnično mestno zgodovino (Maribor, Zagreb, Ljubljana, Laško, Slovenj Gradec), smo razvili  igre, ki potekajo po mestnih ulicah. Iz snega smo zgradili Escape Igloo v Kranjski Gori, igrificirali muzejski eksponat v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, z igro oživili zidove gradu Svetvinčenatu pri Puli in obudili zmaja na Ljubljanskem gradu.«

Igra na Ljubljanskem gradu (Vir: Enigmarium)

Kateri so največji izzivi pri delovanju v tej panogi?

Nataša Potočnik je izpostavila naslednje:

• Enkraten obisk: »Vsaka ekipa igro odigra le enkrat in se ne vrača. Zato je treba kreirati nove in nove izzive ter nenehno vlagati v oglaševanje.«
• Vedno višje investicije: »Če želimo ohraniti pozicijo najbolj priljubljenega ponudnika, moramo nenehno iskati nove, sveže pristope in neprestano inovirati.«
• Zaščita intelektualne lastnine: »Težko je tudi zaščititi intelektualno lastnino. Nekateri konkurenti se premalo zavedajo, da povzemanje tujih idej ni poštena praksa.«
• Prenasičenost trga: »Menimo tudi, da je trg že prenasičen. Na žalost se med igrami najdejo tudi take, ki niso najbolj kakovostne.«

Novosti v zadnjem času

Nataša Potočnik je poudarila, da je za uspešno delovanje podjetja, ki deluje v tej panogi, pomembno, da stalno uvaja novosti.

Tako je pred enim letom zaživel nov koncept igre – »Sensperience«. Gre za edinstveno interaktivno igro, pri kateri se igralci usedejo na stol, si na oči nadenejo prevezo in pobegnejo v namišljen svet, pri čemer so vodeni z vprašanji in glasovnimi ukazi. Pri tem uporabljajo vsa čutila in se sproti odločajo za naslednjo potezo, ki jo bodo naredili.

Jeseni 2018 je skupaj z ekipo Orehov gaj zaživel še Sekiromet. Igra poteka v ograjenem prostoru pod vodstvom inštruktorja in je povsem varna.

Nova igra pobega je nastala tudi v Slovenj Gradcu, jeseni pa prihaja v Ljubljano že 6. soba pobega, nov center pa se bo odprl tudi v Novem mestu.

Pri snovanju iger je potrebna velika mera kreativnosti (Vir: Enigmarium)

Kaj pa načrti za v prihodnje?

Poslanstvo podjetja je prek igrifikacije turističnih znamenitosti in kulturne dediščine kreirati nepozabna doživetja in z njimi Slovenijo uvrstiti na zemljevid najboljših »escape destinacij« na svetu.

»Z novimi, inovativnimi projekti in poslovno uspešnimi modeli partnerstev se vidimo tudi v drugih večjih mestih v Sloveniji ter v nekaterih velemestih v Evropi in širom sveta.«