Nataša Zajec: “Podjetja naj stavijo na prodornost, vztrajnost in izpolnitev dogovorov.”

Luksemburško-slovenski poslovni klub pomaga slovenskim podjetnikom pri prodoru na luksemburški oz. beneluški trg. Nataša Zajec, izvršna direktorica Kluba in soustanoviteljica CISpace, je za naš portal predstavila dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. V letošnjem poletju je prišlo do odprtja njihovega coworkinga CISpace v Berlinu. Povedala nam je, zakaj so se odločili za to potezo in katere smernice so upoštevali pri njegovem snovanju. Poleg tega pa sva spregovorili tudi o delu na daljavo, saj coworkingi podpirajo prav to obliko dela.

Odprtje coworkinga CISpace v Berlinu

Julija letos je svoja vrata odprl vaš coworking CISpace v Berlinu. Od kod ideja za ta projekt? Kateri so glavni cilji, ki jih nameravate zasledovati z njim? Kako ste se odločili za lokacijo?

Nataša Zajec: V letih delovanja LSBC se je izkristaliziral profil naše ciljne skupine. Gre za ljudi, ki vidijo dodano vrednost oz. so pripravljeni soustvarjati poslovno mrežo in širiti ideje. So agilni, dinamični in pripravljeni sprejeti nove trende. Iščejo priložnosti za osebna srečanja z enako mislečimi ljudmi in inspirativno delovno okolje, kjerkoli se že nahajajo. LSBC, izhajajoč iz lastnih praks in kot nadgradnjo le-teh, razvija koncept tovrstne infrastrukture. Naša vizija je vzpostavitev verige coworking prostorov (ki jih v LSBC imenujemo prostori kolaborativne inteligence) v večjih mestih.

Skupaj z iniciatorjema, Iztokom Petkom in Antonom Petkom, smo se za pilotni projekt v Berlinu odločili zato, ker gre trenutno za enega izmed najbolj trendovskih centrov za startup podjetja, ki se poslužujejo novih oblik kadrovanja in dela. Nadgradnja delovanja LSBC z odprtjem coworkinga v Berlinu je bila tako logična poteza. Želeli bi poudariti še, da v CISpace ponujamo možnost inkubacije tudi za slovenska startup podjetja; v pripravi je tudi shema mentoriranja. Ponujamo prostor za poslovne sestanke in predstavitve. Iz lastnih izkušenj vemo, da je iskanje primernega prostora v tujem mestu nekaj, kar predstavlja dodatno obremenitev malim in pogosto kadrovsko podhranjenim podjetjem.

V čem se vaš coworking razlikuje od drugih? Kakšna je njegova opremljenost, glavne prednosti za uporabnike?

Nataša Zajec: V začetni fazi smo opravili obsežno raziskavo ponudbe coworking prostorov v Berlinu. Ugotovili smo, da primanjkuje prostorov, ki bi ponujali delovno okolje, ki ne spominja na pisarno, obenem pa nudijo osnovno kulinarično ponudbo. Obenem verjamemo, da bi morala v večjih mestih obstajati mreža manjših coworking prostorov, ki se s ponudbo približajo lokalnim uporabnikom in s tem omogočajo večjo uveljavljenost coworkinga kot alternativnega delovnega prostora. Zato smo v CISpace tako ponudbo kot opremljenost prilagodili okolju okrožja Moabit, kjer se nahajamo. Naša odločitev se je izkazala kot pravilna, kar potrjujejo tudi naši uporabniki.

Coworking CISpace Berlin (Vir: LSBC)

Delo na daljavo kot novodobna oblika dela

Coworking je tudi prostor, v katerem se združujejo podjetniki in zaposleni, ki delo opravljajo na daljavo. Luksemburško-slovenski poslovni klub že 7 let deluje na enak način, saj so zaposleni razpršeni po različnih evropskih državah, med sabo pa komunicirajo prek virtualnih orodij. 

Oddaljeno delo zahteva od vodstva spremenjen način razmišljanja in korenite spremembe. Vedno pa je treba najprej preveriti, če si zaposleni sploh želijo delati na tak način. Klasični način vodenja, ki temelji na nadzoru, v tem primeru ne pride v poštev. Da bi podjetje uspešno poslovalo na tak način, mora definirati cilje posameznega delovnega mesta, ne zgolj nalog. Zaposleni morajo imeti veliko mero motiviranosti in samodiscipline. Le tako bodo pri takem načinu dela uspešni. Prednosti dela od doma so številne; lahko se poveča motivacija za delo, gre za ugoden način dela za starše malih otrok, ponuja več možnosti za mednarodno poslovanje, pri tem načinu dela pa je zaznati tudi nižjo stopnjo izgorelosti.

V evropskem merilu največ možnosti za delo od doma nudi Nizozemska. Sledijo ji Luksemburg, Finska, Avstrija in Danska. Na 6. mesto pa je že Slovenija, saj slovenska zakonodaja dopušča možnost, da se delodajalec in zaposleni dogovorita za tak način dela.

Dela na daljavo se poslužuje čedalje več podjetij. Slovenija se v evropskem merilu v zvezi z možnostjo za oddaljeno delo uvršča visoko na lestvici. Katere ukrepe bi bilo še treba sprejeti, da bi bil tak način dela dostopen večjemu številu zaposlenih?

Nataša Zajec: V Sloveniji trenutno še vedno velja, da zaposleni nima zakonske možnosti opravljati delo na daljavo, če delodajalec temu ni naklonjen. Zato bi bila smiselna prilagoditev zakonodaje, kot jo pripravlja Nemčija, ki bi sledila tehnološkemu napredku in podjetja zavezala, da omogočajo zaposlenim delo na daljavo ali utemeljiti, zakaj to ni izvedljivo. Predvsem bi bilo treba v Sloveniji vzpostaviti več coworking prostorov, kjer bi se ljudje, ki delajo na daljavo, lahko srečevali in občasno delali skupaj, kar je praksa v razvitih evropskih državah. Po naših izkušnjah sta največji težavi ljudi, ki delajo oddaljeno in izključno v domačem okolju, samota in pomanjkanje osebne komunikacije. Dejstvo potrjujejo tudi rezultati raziskave, ki jo je leta 2019 opravil Buffer.             

Za kakšna podjetja in zaposlene je tak način dela smiselna / dobra rešitev? Katere so glavne prednosti tega, da podjetje zaposlenim ponudi možnost dela od doma (oz. od kje drugje izven podjetja)?

Nataša Zajec: Menimo, da je primerno za vsa podjetja, v katerih lahko zaposleni delovne obveznosti opravijo enako dobro tudi od doma. Vendar pa podjetjem odsvetujemo, da zaposlene silijo v tovrstno obliko dela. Glavne prednosti vidimo v večjem naboru talentov,  potencialni povečani kreativnosti zaposlenih, večji motivaciji zaposlenih, predvsem mlajše generacije, tistih, ki živijo aktivno ali imajo majhne otroke, večji uporabi najnovejših digitalnih orodij (in s tem povečani digitalizaciji podjetja) in v razširjenih možnostih za mednarodno poslovanje.  

Delovanje Luksemburško – slovenskega poslovnega kluba

Luksemburško – slovenski poslovni klub izvaja različne aktivnosti, katerih cilj je slovenskim podjetjem povečati možnosti prodora na trg Luksemburga pa tudi na celotno območje Beneluksa, ki zajema še Nizozemsko in Belgijo. Države Beneluksa namreč prispevajo kar 58 % skupnega bruto domačega proizvoda vseh članic EU. Klub si prizadeva vzpostaviti stike z vsemi institucijami in organizacijami, ki bi lahko pomagale slovenskim podjetjem pri prodoru v tujino. Luksemburško – slovenski poslovni klub je tudi uradni partner Luksemburške gospodarske zbornice, s strani katere so letos prejeli tudi nagrado.

Ustanovitelj Kluba je Iztok Petek, izvršna direktorica pa Nataša Zajec. Organizacija že od leta 2012 posluje na daljavo, saj so zaposleni razpršeni po različnih evropskih državah.

Nagrada s strani Gospodarske zbornice Luksemburg (Vir: LSBC)

Namen Luksemburško-slovenskega poslovnega kluba je v odpiranju vrat slovenskim podjetjem na trg Luksemburga oz. Beneluxa pa tudi v privabljanju tujih investitorjev v Slovenijo. Katere dejavnosti vse izvajate v te namene? Vodite kakšno evidenco, kolikim slovenskim podjetjem ste že pomagali pri preboju v tujino oziroma povezovanju z investitorji?

Nataša Zajec: V LSBC vsako leto organiziramo oz. soorganiziramo vrsto dogodkov, ki so namenjeni podjetjem, ki jih zanima vstop na trg Luksemburga oz. Beneluksa. V te namene smo izpeljali že nekaj skupnih sejemskih nastopov slovenskih visokotehnoloških podjetij na največjem tehnološkem dogodku ICT Spring Luksemburg. Lani smo pripravili investicijsko konferenco, za letos pa načrtujemo vhodno gospodarsko delegacijo iz Luksemburga. Poleg tega ponujamo tudi individualna svetovanja za podjetnike ter jim pomagamo pri sestavi konzorcijev za EU projekte. Evidenco je žal težko voditi, saj se podjetja kasneje dogovarjajo sama in le redko prejmemo povratno informacijo.

Kaj bi svetovali podjetnikom, ki se s svojim poslovanjem usmerjajo (tudi) na trge Beneluksa? Katere pogoje morajo podjetja izpolnjevati, da bi bili pri tem uspešni?

Nataša Zajec: Predvsem je pomembna visoka kakovost storitev oziroma izdelkov, saj je konkurenca velika, trg pa nasičen. Neprestano se iščejo novosti. Podjetja naj stavijo na prodornost, vztrajnost in izpolnitev dogovorov. Slednje je še posebej pomembno v Luksemburgu, saj se tam vsi poznajo med sabo. Podjetjem bi svetovali še, da si pred vstopom na trg zagotovijo ustrezne reference in ne podcenjujejo vplivnosti nosilcev javnih funkcij, ki v Luksemburgu skoraj praviloma izhajajo iz predhodnega delovanja v gospodarstvu. Prav tako v Beneluksu podjetniki zelo spoštujejo častne konzule oz. predstavnike veleposlaništev, zato je smiselno z njimi vzpostaviti osebni kontakt in se posvetovati. G. Roland Streber, član uprave LSBC, je tudi častni konzul Slovenije, ki je do sedaj pomagal že številnim podjetjem.