Nova zelenjavna uspešnica: živa solata

»Raziskave v državah, kjer živa solata prevzema mesto konvencionalnih solatam, so dokazale, da solata, ko ji odrežemo korenino, v 24 urah izgubi do 65 odstotkov hranilnih vrednosti. Zato je ´mrtva´ solata, ki je pogosto dostavljena iz Španije in Italije, močno osiromašena vseh hranilnih vrednosti,« pripoveduje Mario Kurtović, idejni oče Žive in lastnik kmetijskega gospodarstva (KMG) Panorganic. Uvožena solata (pa tudi kakšna domača) je prej »bogata« s pesticidi, saj solata slovi kot ranljiva rastlina, ki je precej dovzetna za bolezni. Zato jo morajo ob deževnih dneh, ko je visoka vlaga, škropiti s pesticidi, česar se pri Panorganicu nikoli ne poslužujejo. Tako Živa diši po solati, ob uživanju pa lahko občutimo svežino in njen pravi okus.

Kmetijstvo brez odpadnih voda

Živa raste skozi celo leto v rastlinjaku na površini enega hektarja v Ljutomeru (dnevno pridelajo več tisoč solat in zelišč), ki ga odlikuje najsodobnejša tehnologija. Gre za NFT sistem, »kjer se voda pridobiva prek deževnice, se filtrira in tako čista kot ustekleničena voda pride do koreninic solat in zelišč«, te pa posrkajo toliko vode, kolikor jo potrebujejo, medtem ko ostala voda kroži naprej po sistemu, zato nimajo odpadnih voda. »Zavedajmo se, da je kmetijstvo največji onesnaževalec pitne vode na planetu in nove tehnologije so tiste, ki nas lahko obvarujejo pred samouničenjem,« ocenjuje sogovornik, ki poudarja, da je ponekod po svetu tak način že stalnica (pri tem prednjači severna Evropa). Korak naprej pa bo moral storiti tudi preostali del sveta predvsem na račun povečevanja števila svetovnega prebivalstva in pomembnosti tovrstne prehrane.

KMG Panorganic je znano tudi po Česneku, slovenskemu česnu. Skozi leta so ga različno sadili, letos pa ga bodo zasadili na največji površini doslej. »Prodamo ga v celoti, prav tako ga tudi odkupujemo od kooperantov, kjer pa je seveda kakovost tista, ki odloča, ali česen odkupimo.
Kooperantom, ki nam v bistvu posodijo zemljo, priskrbimo skrbno izbrana semena, pozneje pa še specializirano mehanizacijo.«
Odkupljeni česen mora izpolnjevati tudi zahteve njihovih certifikatov, kot sta Integrirana pridelava in Global G.A.P. Poleg česna prodajajo še fižol Fižolček, ameriške borovnice, ki bodo letos rasle kar na štirih hektarjih v 20 tisoč grmih in bodo kmalu prejele ekološki certifikat, ter goji jagode, iz katerih pridelujejo namaz, ki ga izvažajo v Združene arabske emirate, kmalu pa bodo začeli tudi s prodajo v Avstriji. Pridelujejo tudi začimbe, kot so peteršilj (na sliki levo kodrasti peteršilj), drobnjak, koriander, meta, origano, majaron, v kratkem še baziliko.

Projekt, pre-napreden za konzervativnega slovenskega potrošnika?

Projekt Kurtovićeve ekipe, ki je izredno usmerjen v prijazen način pridelave, je marsikdo ocenil kot »pre-naprednega« za konzervativnega slovenskega potrošnika. A sogovornik v to ni želel verjeti in izkazalo se je, da je imel prav. Danes se namreč Živa (ki je bila sprva mehka solata, danes pa jo prodajajo tudi v obliki kristalke, Salatrie in Saludue) prodaja po vseh trgovinskih sistemih v Sloveniji, kjer prodaja lokalne hrane vse bolj narašča. »Časi, ko se je samo metalo v košare so zgodovina tudi pri slovenskem potrošniku, naslednji korak je, da se bodo spraševali, ali je pridelek pridelan brez pesticidov,« je prepričan.

Še ta mesec bo Živa prestopila meje. Začeli bodo s prodajo v sosednji Avstriji, ki je njihov izdelek prepoznala za kakovostnega, zaradi bližine (nekatera sprejemna skladišča v Avstriji so jim celo bliže kot nekatera slovenska) pa bo vseeno ostala živa. Od avstrijskega trga pričakujejo, da bo dobro sprejel solato Živa oziroma LIFE, to je ime, pod katerim bodo tam tudi nastopali. Avstrijski potrošniki, pravi sogovornik, namreč zelo cenijo, hkrati pa so tudi pripravljeni plačati več za kakovostno hrano, ki je pridelana brez pesticidov. Prepričan je, da bo širitev na avstrijski trg tudi dobra popotnica za širitev na druge tuje trge.

Živa je bila sprva mehka solata, danes pa jo prodajajo tudi v obliki kristalke, Salatrie in Saludue (Vir slike: Panorganic).

»Panorganic ni konvencionalna in tradicionalna slovenska kmetija. To tudi ne moremo biti, saj nihče od nas ne prihaja iz kmetije. Mi smo moderna trajnostna kmetija, ki sledi modernim in visokotehnološkim rešitvam v kmetijstvu.« – Mario Kurtović, lastnik kmetijskega gospodarstva (KMG) Panorganic

Prislužen denar nazaj v razvoj

Prihodki podjetja so v lanskem letu znašali nekaj več kot milijon evrov, za letos pričakujejo dodatno povečanje, saj so s prodajo Žive začeli šele oktobra lani. Ves dobiček Kurtović z ekipo usmeri v nova zemljišča in nove projekte. Tako so financirali tudi rastlinjak, ki bo zrasel še letos – po besedah Kurtovića bo ta največji ne samo v Sloveniji, ampak v regiji za vzgojo ekološke zelenjave.