Pravne zanke pri zaposlovanju in odpuščanju

Zaposlovanje in odpuščanje se slej ko prej znajde na repertoarju delovnih nalog slehernega podjetnika. Pri tem se mora slednji kot delodajalec zavedati, da je delovna zakonodaja nekoliko bolj naklonjena delavcu, saj se ta smatra kot šibkejša stranka v delovnem razmerju.

Podjetniška ekipa se pri mladih podjetjih najprej širi preko sklepanja civilnih pogodb (pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentske napotnice), slej ko prej pa pride do trenutka, ko je bolj smiselno z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi.

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec skleneta delovno razmerje

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Delodajalec mora pri zaposlovanju paziti predvsem na:

  • prepoved diskriminacije (delodajalec mora pri zaposlovanju zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso, spol ali etično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino);
  • javno objavo prostega delovnega mesta;
  • prepovedana vprašanja na zaposlitvenem razgovoru (delodajalec delavca ne sme spraševati o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podobnih zadev, če te niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem);
  • seznanitev s pogoji dela ter pravicami in dolžnostmi delavca;
  • obveznost pisnega obvestila neizbranim kandidatom (neizbran kandidat mora biti o neizbiri obveščen najkasneje v 8 dneh po končanem zaposlitvenem postopku).

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Po drugi strani pa se mora delodajalec občasno soočiti tudi z odpovedjo ali odpustitvijo delavca. Pogodba o zaposlitvi tako preneha veljati v naslednjih primerih:

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
  • s sporazumom,
  • z redno ali izredno odpovedjo,
  • s sodbo sodišča,
  • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),
  • v drugih primerih, ki jih določa ZDR-1.

Kakšne so razlike med zgoraj naštetimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kakšen način naj delodajalec izbere, kakšen je pravilen postopek odpuščanja ter o vseh ostalih zadevah, ki jih mora delodajalec poznati v postopkih sklepanja in prekinjanja delovnih razmerij pa preberite v članku Sklenitev in prekinitev delovnega razmerja.

Vabljeni pa tudi na našo delavnico: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja, kjer se bomo omenjenih tematik lotili še precej bolj podrobno! Prijave sprejemamo tule >>

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Dajanje posojil med podjetji

Dajanje posojil med podjetji

Pravna podlaga za dajanje posojil med podjetji je posojilna pogodba. Ustna posojilna pogodba je veljavna, vendar pa se v praksi pogosto zahteva in tudi priporoča pisna oblika, še posebej za potrebe naknadnega dokazovanja obstoja posojilne pogodbe. Več >

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovske štipendije so odlična priložnost za podjetja, saj si lahko tako zagotovijo razvoj ustreznega delovnega kadra, ki ga sami izšolajo, to pa spodbuja nadaljnji razvoj podjetja. Mladim štipendistom tako omogočajo izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Več >

Načini zaprtja d.o.o.

Načini zaprtja d.o.o.

Obstaja omejeno število načinov, na katere je možno zapreti d.o.o., in sicer redna ali prisilna likvidacija, prenehanje po skrajšanem postopku, izbris in stečaj. V prispevku so omenjeni postopki predstavljeni s postopkovno-formalnega in stroškovnega vidika. Več >

Vrednotenje podjetja

Vrednotenje podjetja

Vrednost podjetja je lahko dejstvo, npr. knjigovodska vrednost, tj. razlika med sredstvi in obveznostmi podjetja, lahko pa je le ocena, ki izhaja iz npr. tržne vrednosti (kakšno vrednost bi za podjetje določil potencialni kupec), diskontirane, vlagateljeve, likvidacijske, zavarovalne vrednosti itd. Več >

Samozaposleni v kulturi – samostojni kulturni delavec

Samozaposleni v kulturi – samostojni kulturni delavec

Samostojni delavci v kulturi uživajo poseben status, saj morajo za status zaposlenega posebej zaprositi na ministrstvu za kulturo. Samozaposleni v kulturi so tisti ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno sprecializiran poklic s področja kulture. Več >

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Bližina države, dokaj dobro poznavanje razmer v njej in poslovni interesi so poglavitni razlogi, da se za ustanovitev podjetja na Hrvaškem še vedno zanima precej slovenskih državljanov. Razlogi za registracijo podjetja v naši južni sosedi pa so pogosto tudi povsem administrativne narave. Več >

Tags: ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani