Preverite, kakšna kultura oblačenja je značilna za podjetje (Vir slike: SlideShire).
Najprej naj poudarimo, da si delodajalci kandidate želijo videti takšne, kot so. Seveda pri tem mislijo tudi na urejenost in profesionalnost. »Vse sem že videl. Od strganih kavbojk, bulerjev, športnih trenirk, modnih trenirk, dolgih košatih neurejenih brad, mastnih las in dredov do mini kril in globokih dekoltejev, pretiravanja z ličili, ljudi z močnim, neprijetnim telesnih vonjem in takšnih, za katere se je zdelo, kot da so se pred razgovorom okopali v parfumu,« malce v šali, malce zares strne svoje izkušnje Mart D. Buh iz jezikovne agencije LanguageSitter®.
Obleka še ne naredi človeka
Dr. Jelena Rašula s Ceneje.si in avtorica besedil na portalu Shopper’s Mind – sMind meni, da se zlasti mlajše generacije kandidatov želijo izraziti (tudi) prek izbire oblačil, »da bi dali vedeti, kako privlačni, urejeni ali poslovni so«. Tako opaža, da na razgovore za povsem začetniška delovna mesta prihajajo kandidati v poslovnih oblekah s kravato, dekleta pa so včasih oblečena precej pomanjkljivo. »Osebno kandidata presojam po tem, ali se lahko vklopi v naš tim, ne pa po znamki oblačil. Kar se zunanjega videza tiče, je na razgovoru pomembno le to, da kandidat pozna osnovno higieno in je urejen tako, da njegova zunanjost ne zasenči tega, kar želim slišati,« je konkretna sogovornica.
Slovence je strah povprašati o kulturi oblačenja
Buh svetuje, da preverite, kakšna je kultura oblačenja v izbranem podjetju. »Slovence je kar malo strah vprašati kaj takšnega oziroma tega niso vajeni,« opaža in se spominja tujca, ki ga je pred razgovorom poklical ter vprašal ravno o tem – nad vprašanjem je bil pozitivno presenečen. Sicer pa, če ste v dvomih, se ravnajte po reku: »You´re never overdressed, everybody else is underdressed.« Vedno je bolje, da ste urejeni preveč kot premalo.
Iščete službo ali novo karierno priložnost? Česa si delodajalci ne želijo, da bi umestili v prijavo, preberite v članku Nenavadni (in bizarni) primeri slovenskih življenjepisov.
Bodite to, kar ste
Pomembno je, da z izbiro oblačil sporočite, kdo dejansko ste. »Res je, da določena podjetja predpisujejo svojo kulturo oblačenja, a če karakterno niste takšni, to lahko za vas postane moteče. Zame je to enako, kot da bi si zjutraj nadeli masko in se odpravili igrat gledališko vlogo, namesto da ste v delovnem okolju preprosto to, kar ste,« meni Rašula.
Stisk roke odraža notranjo moč kandidata
Kaj pa govorica telesa? Sogovornica pravi, da je izredno pozorna nanjo in vedno opazuje tudi kandidatovo nebesedno izražanje: »Stisk roke je zame pomemben vidik predstavitve kandidata in njegove notranje moči ali (včasih celo) osnovne poslovne kulture.« Pravi, da se ji mlahav stisk roke ne zdi prijeten, vendar to ne pomeni, da kandidat ni primeren za razpisano delovno mesto.
»V tistih 20 sekundah se že izkaže …«
Razgovor se pravzaprav začne že na hodniku podjetja: ob pozdravu kandidata in delodajalca. »V tistih 20 sekundah se že izkaže, kdo ima pravo energijo in kdo ne, kdo te pogleda v oči, se iskreno zasmeji in ti prisrčno stisne roko ter kdo živčno gleda v tla in ti plaho ter nežno seže v roko. Seveda si vsak zasluži priložnost za drugi vtis,« saj, pravi Buh, so nekateri ljudje kot avtomobili z dizelskimi motorji – potrebujejo nekoliko več časa, da se ogrejejo in se pokažejo v najboljši luči. Vendar po njegovih izkušnjah le malo kandidatov popravi slab prvi vtis.
Pretirano prikimavanje in zadržanost
»Eni so pretirano zadržani, drugi glasni, vpadajo v besedo in vse vedo. Vsake toliko se najde kdo, ki te izjemno pozorno posluša in ob tem ves čas prikimava vsaki tvoji besedi, kar včasih postane kar malo naporno,« pojasnjuje Buh, ki razkrije še, kaj njegov tim išče pri kandidatih: srčnost, pozitivno naravnanost in strast.
Nasvet sogovornikov
Na razgovoru bodite čim bolj sproščeni in iskreni; naj vas delodajalec spozna v pravi luči. »Ne poskušajte izkrivljati odgovorov, da bi očarali sogovornika, ampak se raje predstavite takšni, kot ste, in z izkušnjami, ki jih že imate,« svetuje Rašula.
Delodajalec si vas bo bolje zapomnil, če mu boste po razgovoru poslali elektronsko sporočilo, se mu zahvalili za razgovor in opisali svoje občutke. »Včasih kdo pošlje povezavo do kakšne zanimive vsebine, o kateri smo se pogovarjali na razgovoru. Tak kandidat da vtis, da je bil na razgovoru pozoren in da mu je mar. In delodajalcem je všeč, da je njihovim bodočim sodelavcem mar,« poudarja Buh.
