»Zdaj imamo priložnost, da se osredotočamo na izboljševanje storitve, sistema nadzora, cenovnih modelov in načina združevanja potnikov,« pravi Marko Guček (Vir slike: GoOpti).
Na parkirišču GoOptija je bilo še lani okoli 300 vozil, ki so bila v njihovi lasti. V nakup vozil so bili na začetku nekako prisiljeni, saj nihče od obstoječih prevoznikov ni želel sodelovati z njimi. Bili so prepričani, da bodo propadli in za seboj pustili le dolg, se začetkov spominja Guček. Zato so kupili vozila, kaj kmalu pa so na njihova vrata začeli trkati prevozniki, ki so se želeli pridružiti tej uspešni slovenski zgodbi.
Vozila so lani prodali, spremenili poslovni model, kar je bil eden od pogojev investitorjev. T. i. grow investicija, ki je znašala 2,9 milijona evrov, je prišla s strani EBRD-ja, Point Nine Capitala in RTA Ventures. Poteza, ki jo Guček označuje kot dobro odločitev. Danes so tako le spletna platforma, ki povezuje potnike in prevoznike, torej tisto, kar je bil njihov cilj že od samega začetka. »Zdaj imamo priložnost, da se osredotočamo na izboljševanje storitve, sistema nadzora, cenovnih modelov in načina združevanja potnikov,« razloži Guček. Sredstva, ki so jih pridobili s prodajo, bodo namenili nadaljnji širitvi na nove trge in tehnološkemu razvoju produkta.
Napredek digitalizacije omogočil razcvet tovrstnih rešitev
V mislih ima model prihodnosti, ki zajema 24-urno podporo uporabnikom, dostop do boljših nabavnih cen in večji obseg dela za prevoznike. »Prevoznikov oziroma dlje v prihodnosti upravljavcev samovozečih vozil bo vedno veliko. Za njih se bodo trudile številne platforme, ki jih bodo povezovale s potniki, in skrbele, da bodo tako potniki kot tudi prevozniki čim bolj zadovoljni in zvesti tej platformi,« je prepričan podjetnik, ki meni, da desetletje, v katerem smo, doživlja renesanso prevoza potnikov. Spomni na Uber in Flixbus, ki sta tako kot GoOpti zgrabila priložnost, ki jo nudi napredek digitalizacije in koncept nizkocenovnega modela prevozov.
V njihov sektor se je prikradla tudi industrija 4.0, ki je sicer prvenstveno rezervirana za proizvodne obrate (Vir slike: GoOpti).
GoOpti del industrije 4.0
V njihov sektor se je prikradla tudi industrija 4.0, ki je sicer prvenstveno rezervirana za proizvodne obrate. »Sodelujemo z ljubljanskim podjetjem Abelium, ki je naše specifično znanje logistike potnikov nadgradil s prilagojenimi optimizacijskimi algoritmi. Razvili smo platformo za upravljanje, sestavljeno iz posameznikov skupinskih cestnih prevozov na daljših razdaljah,« ta rešitev pa je bila pred dvema letoma nagrajena kot najboljši primer uporabe storitve v računalniškem oblaku v gospodarstvu. GoOptijev poslovni model, ki temelji na tej rešitvi, pa je bil na lanskem forumu inovacij nagrajen za najbolj inovativen poslovni model.
Njihova pot v segmentu »pametnega« se s tem ni končala. »Julija letos smo s projektom pametnega in profesionalnega prevoza potnikov na dolge razdalje uspeli tudi na razpisu MSP-2 evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Naša rešitev, ki v praksi dokazano deluje, bi lahko z nadgradnjo pomenila rešitev izzivov prebivalcev Evropske unije, poleg tega ustvarja tudi nova delovna mesta,« pripoveduje sogovornik, katerega velika želja je zgraditi uspešen globalen prevoz.
Zakaj niso uvedli franšiznega sistema?
Širili so že kmalu: »Ko smo videli, da se z lastnimi vozili ne moremo več širiti, nas je zaskrbelo, kako bomo nadzirali ta prevozna podjetja. Sprva smo pomislili na franšizni sistem, za katerega so značilni zelo dobro premišljeni standardi, ki jih mora franšizojemalec spoštovati. Žal ta sistem prinese določeno geografsko ekskluzivo, ki pa lahko hitro postane cokla razvoja, saj je popolnoma v roki franšizojemalca. Uber je v tem času naredil izjemen napredek s sistemom tržnice, kjer se lahko za prevoznika prijavi vsak. Takoj, ko smo videli, da je za nas nadzor enako kompleksen, ne glede na to, ali je franšiza ali normalen član platforme, smo hitro razumeli, da je sistem tržnice veliko boljši od franšiznega sistema, pri katerem franšiza pravzaprav pomeni poroko z eno osebo za vnaprej dogovorjeno število let.«
Do danes so GoOptijevi vozniki prevozili kar 34 milijonov kilometrov. Najdaljša razdalja prevoza je merila 1.205 kilometrov (Vir slike: GoOpti).
Težava bo, ko bodo potrebovali več kot 50 vozil na mesto
Najprej so se širili v Italijo, kjer je Guček že takoj napovedal oviro: omejevanje števila licenc na prevoz potnikov. »Trenutno je še zadovoljivo število licenc na italijanskem trgu in lahko še rastemo. Pričakujemo lahko, da bo ta problem eskaliral v nekaj letih, ko bomo potrebovali več kot 50 vozil na mesto. Upam, da mestne oblasti do takrat ugotovijo, kakšno dodatno vrednost prinaša naša storitev tako njihovim prebivalcem kot tudi obiskovalcem in bodo povečali število licenc v mestu. Še bolje bo, če bo Evropska unija uredila to področje in odpravila omejitve licenc, saj te dejansko nič več ne pripomorejo k povečanju kakovosti storitve, ampak le omejujejo konkurenco.«
Kako se GoOpti širi v tujino?
Vsak dan so prisotni v sedmih državah, poleg Slovenije še v Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji in na Slovaškem, načrtujejo pa še širitev v Španijo in na Poljsko. Trenutno so v fazi raziskovanja trgov, do prvih uradnih širitev pa naj bi prišlo do konca letošnjega leta. »Vsako mesto pomeni investicijo nekaj 100 tisoč evrov, da začne ustvarjati dodano vrednost,« prišteti pa je treba še stroške na ravni države in razvoja platforme ter organizacije. »Najprej je treba ugotoviti, kakšna je zakonodaja na tem področju. To vzame čas in pomeni velik strošek pravnih strokovnjakov. Pomembno je izbrati prave kraje, se ne osredotočiti zgolj na velika mesta, kjer javni prevoz veliko bolje deluje. Kot omenjeno, z letališči povezujemo tudi manjše kraje, zato so v tujini, ki je še ne poznamo, nujne res dobre tržne raziskave,« izpostavlja pa še »hitro učljivo« ekipo, zadostno število prevoznikov in kombijev.
Vsaka širitev je priložnost za učenje – pišejo interni učbenik
Število kombijev ni naključno, pravi. Ne sme jih biti premalo niti ne preveč. »Predvsem pa se je treba pri vsaki širitvi zavedati, da smo na trgu novi, torej tako novi, kot smo bili pred petimi tu, v Sloveniji. Res je, da imamo dober produkt, za katerim stoji odlična ekipa in ki je pri nas izvrstno zaživel, a vsaka nova država pomeni novo kulturo potovanj, nove vrednote potnikov,« poudarja Guček, ki razkrije še, da ekipa GoOpti piše interni učbenik, ki jim bo pomagal bolj premišljen vstop na nove trge. »Naš cilj je razviti sistem, ki nam bo pomagal hitreje identificirati najbolj primerna mesta in prve korake na trgu.«
Številke, ki kažejo na razsežnost sistema GoOpti
Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2011, je do danes prepeljalo kar 607 tisoč potnikov, od tega je 28 odstotkov tujcev. Mesečno prepeljejo 19 tisoč ljudi.
Do danes so prevozili kar 34 milijonov kilometrov.
Najdaljša razdalja prevoza je merila 1.205 kilometrov, potnika pa so peljali iz Ljubljane v Belgijo.
Najbolj priljubljena destinacija na slovenskem trgu je še vedno Ljubljana – letališče Marco Polo.
Imajo kar 109 rednih poti, na katerih so opravili 83 tisoč prevozov.
GoOpti sodeluje z 62 prevoznimi podjetji, ki njihove stranke prevažajo v 424 vozilih.
Glede na lansko leto načrtujejo 100-odstotno rast in približno 9 milijonov evrov prihodkov.
