Storitve slovenskega Achillesa bodo na voljo tudi Hrvatom (Vir slike: YouTube).
»Odločitev, da je Hrvaška naš naslednji izziv, je padla predvsem na podlagi lokacijskih in jezikovnih prednosti, načina dela in podobnosti zakonodaje. Temu se ne moremo niti čuditi, saj smo si 25 let delili isto zakonodajo, ki je v veliki meri ostala enaka, če odštejemo kozmetične popravke,« pripoveduje Apšner, ki je direktor podjetja, katero deluje na področju faktoringa in izterjav.
Zakonodajna urejenost jih je presenetila
Med raziskovanjem trga pa so naleteli tudi na manjše presenečenje. Kot pravi sogovornik, so nas Hrvati na področju regulacije in zakonodaje finančnega področja prehiteli. »Pri nas je ta panoga še zelo nedotaknjena in dejansko lahko vsak počne, kar mu pade na pamet. Oškodovano pa je na koncu gospodarstvo.«
Največja razlika, ki jo so zaznali, pa je odvisnost od turizma: »Nepredstavljivo. V času, ko ni turizma, od novembra do aprila, praktično nihče ne plačuje svojih dobaviteljev.« Veliko razliko je opaziti tudi v sestavi gospodarstva, saj vse sloni na trgovini, energetiki in telekomunikacijah.
Pa konkurenca?
Med raziskavo trga so našli finančni produkt, ki ga na Hrvaškem še ni. Zato so se odločili, da nov izziv začnejo prav z njim. »Konkurence iz vidika podobnosti produkta tako nimamo. So storitve, ki rešujejo podobne težave na drugačen način, vendar so cenovno precej dražje od naše. Produkt nam je z avtomatizacijo in drugačnim pristopom omogočil, da smo ceno postavili precej nižje od konkurence,« pojasnjuje.
Poiskali so slovenske podružnice na Hrvaškem in si tako začeli utirati pot. »Prav danes smo podpisali pogodbo z največjim slovenskim podjetjem, ki deluje na Hrvaškem, kar nam bo dalo neverjetno referenco.«
Tehnologija, ki bo omogočila kar najmanjšo fizično prisotnost v državi
Prisotni bodo v Reki, fizično le po potrebi, razkriva. »Naš celoten razvoj temelji na grajenju informacijske tehnologije, ki bo omogočala kar najmanjšo fizično prisotnost v sami državi. Ostale dele, od prodaje in marketinga pa smo se odločili predati v upravljanje zunanjim partnerjem. Tako poskušamo zgraditi sistem za hitro širitev na nove trge,« priznava pa, da je morda tak prihod na trg veliko dražji, vendar pa omogoča hitro prilagajanje različnim situacijam. »V prihodnosti imamo načrt, da v vsaki državi zgradimo ekipo, vendar samo za pokrivanje prodajnih aktivnosti.«
V štirih letih do točke break-even
Kot pravi sogovornik, jim hrvaški trg predstavlja test, ali so sposobni preiti meje Slovenije. »Iz vidika poslovnih rezultatov imamo visoke cilje, vendar pa še vsaj dve leti ne pričakujemo pozitivnih bilanc. Vse skupaj prinaša veliko finančnega vložka, pričakujemo, da bomo v štirih letih prišli do t.i. točke ´break-even´.«
