Uroš Kavčič: »Biti sam svoj šef – to je najlepše!«
Uroš in Valentina (Vir: osebni arhiv)
Marmela sicer ni njun prvi izdelek, ki je pristal na Sparovih policah. Njuna podjetniška pot se je začela s klasičnimi marmeladami. Ker pridelata večje količine domačega sadja, sta želela viške nekam preusmeriti. Na začetku sta marmelade podarjala znancem, kasneje pa sta dobila idejo, da bi z njimi lahko tudi kaj zaslužila. V ponudbo sta naknadno dodala tudi bezgove in breskove sirupe.
Nastanek blagovne znamke Marmela
Ideja za Marmelo je nastala, ko sta želela Valentina in Uroš Kavčič svojemu otroku ponuditi lešnikov namaz. V tistem času jima je prijatelj predstavil marmelado iz mleka, ki jo je kupil v Franciji. Urošu se je zdela ideja zanimiva in takoj se je lotil eksperimentiranja s ciljem, da bi tudi sam zasnoval podoben izdelek. Rezultat je bil mlečni namaz z dodanim sadjem ali oreščki.
Še lani je bila v podjetju zaposlena le Valentina, letos pa se ji je pridružil tudi Uroš. Pred tem sta bila oba v redni službi.
Sestavine za izdelke
Za izdelavo produktov deloma uporabljata doma pridelano sadje. Glede na to, da je v ponudbi šest okusov, pa se del sadja za predelavo tudi odkupi od dobaviteljev. Pri tem je glavni kriterij kakovost sadja. Nekaj se odkupi od lokalnih kmetov, nekaj pa tudi iz tujine. Maline se uvaža iz Bosne, saj je tam njihova kvaliteta najboljša.
Finančna sredstva za zagon podjetja
»Finančna sredstva so bila omejena in zgolj lastna; kar sva imela prihrankov in del kredita od hiše. Zato še nimava končanega stanovanja (smeh). Prednost je v tem, da imava sadje že od prej. Kar sva zaslužila, sva sproti vlagala naprej v poslovanje. Nikoli pa nisva imela poslovnih partnerjev ali investitorjev.«
Uroš vidi prednost tudi v tem, da sta posel gradila postopoma. Najprej je bila to postranska dejavnost, službo sta pustila šele takrat, ko jima je podjetje to finančno dopuščalo. Uroš pravi, da se je proizvodne dejavnosti težko lotiti z minimalnimi prihranki. Že ustanovitev podjetja in vzpostavitev osnovnega poslovanja pomeni precejšen strošek. Pri storitvenih dejavnostih je lažje začeti, saj večinoma osnovno poslovanje lahko vzpostaviš z minimalnim finančnim vložkom.
»Če nameravaš vzpostaviti proizvodnjo, so začetne zahteve precejšnje. Postaviti proizvodni prostor, ki ustreza vsem normativom, je finančno velik zalogaj. Veliko podjetnikov pove, da so začeli v domači garaži. Vendar pa ti domača garaža dostikrat ne nudi zadostnih pogojev za začetek. Vse je odvisno od tega, v kateri panogi deluješ.«
Okolica ju z začetka ni podpirala pri realizaciji ideje
Ko sta Valentina in Uroš naznanila, da se bosta podala v podjetništvo, ju okolica pri tem ni podprla. Vendar pa je bila njuna želja močnejša od zunanjih glasov. Kakšen je Urošev nasvet tistim, ki razmišljajo o podjetniški poti pa naletijo na neodobravanje s strani bližnjih?
»Vedno, ko se nečesa lotiš, moraš imeti fokus. Vedeti moraš, kaj je tvoja prioriteta. Če si nekaj želiš, potem se tega loti. Čas bo pokazal, če boš pri tem uspešen ali ne. Nekatere stvari se da predvideti, vsega pa zagotovo ne. Vedno bodo obstajali ljudje, ki te bodo skušali odvrniti od ideje. Vendar pa v Sloveniji in v svetu delujejo številna podjetja, ki jim je uspelo. Zakaj ne bi tudi tebi?«
Uroš pravi, da je pomembno, da iščeš prednost svojega produkta pred ostalimi podobnimi, ki so že na trgu. Pomembno je, da si v podjetništvu vztrajen, da imaš voljo in cilj. Seveda pa kljub vloženemu trudu ni nujno, da ti bo v končni fazi uspelo.
Motivacija za vstop v podjetništvo
Uroš je povedal, da sta si z Valentino vedno želela, da bi šla na svoje. To jima je po 4-5 letih truda tudi uspelo. Največjo prednost podjetništva Uroš vidi v tem, da si lahko čas organizira po svoje. Sam se lahko odloči, na kakšen način se bo lotil dela. Odgovoren si le sam sebi. Nikomur ni treba polagati računov. Meni, da je podjetništvo za tiste, ki si želijo nekaj več. Ne toliko na področju financ, ampak da iščeš vedno nove izzive in se podaš v panogo, ki te veseli.
»Ura je 11 in midva pijeva kavo. Če si v redni službi, tega ni. Primoran si biti na delovnem mestu cel delovnik. Biti sam svoj šef – to je najlepše.«
Razlika med pričakovanji in realnostjo
»Pričakovanja so vedno višja od realnosti. Pričakuješ, da bodo ljudje tvoje izdelke sprejeli takoj, ko jih boš dal na police. Imaš izjemno dobre marmelade in pričakuješ, da bodo šle takoj v prodajo. Pa ni tako, realnost je bolj kruta. Tudi če so tvoji izdelki 100-krat boljši od tistih, ki so že na policah, moraš ljudem to najprej dokazati.«
Uroš pravi, da sta potrebna čas in trud, da tvoji izdelki pridejo na police trgovin in da jih ljudje sprejmejo. Če ima podjetje na razpolago veliko finančnih sredstev, pa lahko z vlaganjem v marketinške kampanje uspeh doseže že precej hitro.
Marketing
»Zaenkrat je marketing za naju še znanstvena fantastika. Trenutno delava bolj na osebnem pristopu s tem, da sama pokličeva in obiščeva kupce in trgovce ter da se udeležujeva sejmov. V Primorskem tehnološkem parku se bova v kratkem udeležila predavanj in mentorstva na področju marketinga. V prihodnje bova temu posvetila več časa.«
Oglaševanja se sicer lotevata tudi z objavami na družabnih omrežjih Facebook in Instagram. Vendar pa do sedaj še nista spremljala, kolikšen je učinek tovrstnih objav in v kolikšni meri le-te pripomorejo k izvedbi nakupa. Glede na to, da jima je podjetje do pred kratkim predstavljalo obslužbeno dejavnost, se s tem zaenkrat nista uspela ukvarjati.
Največji izzivi na dosedanji poti
Uroš je kot največji izziv izpostavil investicijo v nabavo strojev za predelavo sadja. To jima omogoča, da lahko sadje učinkovito predelata v končni izdelek, pri tem pa zagotovita ustrezno kakovost in količino, s čimer lahko zadovoljita potrebe trga.
»Še vedno se pojavljajo veliki izzivi in ovire. Najti moraš načine, da jih preskočiš. Ni dovolj, da imaš tolikšne prihodke, da preživiš. Ostati ti mora tudi nekaj denarja, ki ga lahko vložiš naprej, da se lahko podjetje razvija in raste.«
Načrti za prihodnost
Valentina in Uroš sodelujeta s podjetjem Monte Rosso. Gre za slovensko podjetje, katerega posest se nahaja v hrvaški Istri. Zanje izdelujeta končne izdelke. Podjetji vežejo določeni projekti, ki jih bodo v prihodnje realizirali.
»Obeta se nama tudi sodelovanje z nekim drugim podjetjem. Če nam bo uspelo, bomo na trg lansirali zanimiv skupni izdelek. Tudi sama sicer načrtujeva kar nekaj novih izdelkov. Stalno je treba uvajati določene novosti. Če bi imela le en izdelek, marmelado, bi težko preživela. Nekdo ima raje klasično, bolj sladko, marmelado. Nekdo išče manj sladko različico. Nekomu je bližje marmela, ki je višjega cenovnega ranga in vsebuje bolj kakovostne sestavine. Poskušaš zajeti čim širši segment ljudi, da imaš zagotovljeno konstanto prodaje. V prihodnje nameravava vzpostaviti tudi spletno prodajo.«