
Aplikacija Kobi za otroke z disleksijo in drugimi bralnimi težavami (Vir: Hopalai)
Disleksija je motnja, za katero so značilne težave z branjem oziroma opismenjevanjem. Ker je branje osnova za uspešno vključevanje v šolski sistem, lahko disleksija predstavlja stigmo in stres otrokom, ki se z njo srečujejo. Zato je ključnega pomena zgodnja obravnava in prilagojeno delo s takimi otroki. V tej fazi je učiteljem in staršem lahko v pomoč aplikacija Kobi. Ursula Lavrenčič je prišla na idejo o njej, ko je disleksijo spoznala od bližje, saj se je z njo spopadala njena hči.
Podjetje Hopalai je bilo ustanovljeno konec februarja letos. Ustanovili so ga štirje solastniki dveh mikro podjetij, ki delujeta že od prej. Ursula in Auke Touwslager v njem delata kot oblikovalca, Marko Fornazarič je Android razvijalec, Andrej Peršolja pa je zadolžen za marketing. Na iOS razvoju dela še Jernej Baša. Aplikacija Kobi je bila na trg lansirana marca.
Podjetje se je uvrstilo v finale izbora Slovenski startup leta, prebilo pa se je tudi med pet finalistov PODIM Challenge-a, na katerega se je letos prijavilo kar 700 podjetij iz celotne regije.
Kako se je porodila ideja?
Ursula je disleksijo pobližje spoznala, ko se je z njo v nižjih razredih osnovne šole spopadala njena hči. Ugotovila je, da otroci z disleksijo potrebujejo drugačen pristop, kot jim ga ponuja šolski sistem. Sicer gre večinoma za precej učljive in bistre otroke, vendar stvari dojemajo na drugačen način, zato se je treba z njimi precej ukvarjati, da pri uspehu v šoli ne zaostajajo za svojimi vrstniki.
»Veliko sem delala z njo in odkrili sva nekatere trike, ki so zelo dobro delovali. Potem ko je premagala tovrstne težave, sem ugotovila, da ta metoda res dobro deluje in da bi bilo super, če bi jo lahko uporabili še drugi otroci, ki se soočajo s podobnimi težavami.«
Iskanje poslovnih partnerjev
Ursula Lavrenčič je podjetniško idejo predstavila lansko leto na konferenci PODIM. Mateja Lavrič iz Kolektorja jo je povezala z Markom in Andrejem, ki sta izrazila zanimanje za projekt. Ko so se pobližje spoznali, so ugotovili, da bi se lahko dobro ujeli kot ekipa in lotili so se dela.
»Najprej smo naredili papirne teste, ki smo jih nato predstavili učiteljem, strokovnjakom in staršem. Od njih smo dobili potrditev, da metoda ne deluje le na enem otroku, ampak na širši populaciji. Nato smo naredili prvo beta verzijo. Dobili smo še pozitivne strokovne evalvacije same metode in aplikacije.«
Uporaba aplikacije
Kljub temu, da aplikacija deluje tudi na pametnih telefonih, je njena uporaba bolj smiselna na tabličnih računalnikih, pri katerih je ekran večji in bolj pregleden. Otrok prek nje bere gradiva, prilagojena njegovi starosti. V sklopu programa se nahaja digitalna knjižnica, ki jo ekipa ves čas dopolnjuje s knjigami. Prednost je v tem, da lahko otrok dela na besedilih, ki so jih obravnavali v šoli. V aplikacijo jih lahko vnese, če jih prej poskenira, lahko pa jih uvozi tudi v PDF obliki.
Princip delovanja aplikacija Kobi
Aplikacija Kobi otroku med drugim nudi tehnično – vizualno podporo. Pri tem si lahko izbere želeno črkovno vrsto. Dobro je, če črkovna vrsta ostane enaka, dokler ne osvoji določene stopnje tekočega branja, sicer ga menjavanje tipografij in pisave lahko le ovira. Izbira lahko tudi velikost črk in razmakov med njimi. Pomembna funkcija je selektivno obarvanje črk. Otrok si sam izbere, katere črke naj bodo obarvane. Tako je poudarek na tistih, ki mu predstavljajo največ težav. Ko otrok napreduje pri branju, lahko postopoma zmanjšuje nivo podpore, ki mu jo nudi aplikacija.

Pomembno je, da se z bralnimi težavami spopademo dovolj zgodaj (Vir: Hopalai)
Ursula Lavrenčič pravi, da so pri oblikovanju aplikacije vključili tudi motivacijski vidik, ki je pri takih otrocih izjemnega pomena. Sproti so obveščeni o tem, koliko besed so že prebrali ter koliko knjig iz celotne knjižnice.
»To daje otrokom občutek, da napredujejo, kar je izjemnega pomena. Dobijo pregled nad svojim napredkom. Vsi ti elementi zelo pozitivno vplivajo na njihovo motivacijo in veselje do branja. To pripomore k temu, da berejo več in napredujejo še hitreje. Tako se spirala vrti v pozitivno smer.«
Kako je ekipa aplikacijo predstavila javnosti?
»V začetku smo postavili Facebook stran in začeli zbirati email naslove ljudi, ki bi jih aplikacija lahko zanimala. Po lansiranju aplikacije na trg smo odprli Kobi program za šole. Nekaterim učiteljem na osnovnih šolah smo aplikacijo ponudili brezplačno. Cilj je bil pridobiti strokovno evalvacijo in doseči, da trg izve, da to obstaja.«
Ursula pravi, da so bili odzivi nad pričakovanji. Dober glas o aplikaciji se je hitro razširil, tako da sedaj sodelujejo že z več kot 90 osnovnimi šolami, kar je skoraj 20 % vseh šol pri nas. Aplikacijo Kobi uporablja že med 300 in 400 otrok.
Z bralnimi težavami se je treba začeti ukvarjati dovolj zgodaj
»Kobi ni namenjen samo dislektikom. Skoraj ena četrtina populacije ima namreč težave z opismenjevanjem. Branje je namreč izjemno zahtevna kognitivna veščina, ki je povsem naučena. Nekateri otroci se je naučijo hitreje, druge pa je treba voditi pri postopku. Bistveno je, da se začnemo z otrokom ukvarjati v tistem trenutku, ko se v šoli začne opismenjevanje in ko vidimo, da ne napreduje v enakem tempu kot ostali. Pomembno je, da ne čakamo.«
Ursula je razložila, da je v prvih razredih osnovne šole odpravljanje bralnih težav učinkovitejše in hitrejše kot v kasnejših letih. V prvem razredu lahko otrok tovrstne težave s pravilnimi vajami odpravi 4-5krat hitreje kot v četrtem razredu osnovne šole.
»Tovrstnih motenj se ne odpravi s časom, ampak s pravilnim treningom. Tudi otroka s hudo disleksijo se da naučiti dobro brati. Branje je neko temeljno znanje, ki ga nobena novodobna tehnologija ne more nadomestiti. Je temeljna pravica vsakega otroka.«
S katerimi izzivi se ekipa trenutno spopada?
V Sloveniji je otrok, ki bi potrebovali tovrstno aplikacijo, približno 10.000. Gre za precej majhen trg, zato si ekipa želi, da bi čim prej osvojili tudi tuje trge.
»Želimo prodreti na špansko govoreči trg, saj aplikacija v španščini zelo dobro deluje. Trenutno iščemo kanale in načine, kako bi se lahko tega lotili. Ko imaš občutek, da ti je na enem trgu že kar uspelo, si po drugi strani na nekem drugem trgu na čisti ničli. Greš spet od začetka.«

Aplikacija Kobi (Vir: Hopalai)
Marketinške metode
Ekipa se je marketinga zaenkrat lotila prek spletnih oglasov, poslužujejo pa se tudi organskih objav na družabnih omrežjih.
»Z oglasi je tako, da dokler vanje ne vložiš večjih vsot denarja, ni pravih rezultatov.«
Kako pa se nameravajo lotiti pristopa na špansko govoreči trg? V načrtu je, da se bodo najprej povezali s tamkajšnjimi predstavniki, ki predstavljajo neko profesionalno eminenco na področju motenj pri opismenjevanju. Ti bi lahko napisali strokovno mnenje na aplikacijo, kar bi v ljudeh vzbudilo zaupanje v tovrstno metodo spopadanja z disleksijo. Hopalai sicer že sodeluje z univerzo v Valenciji.
Načrti za v prihodnje?
Ekipa se trudi za stalno izpopolnjevanje aplikacije. V načrtu je tudi prodor na angleško govoreči trg in na Nizozemsko, kjer so že vzpostavljene poslovne povezave. V prihodnje naj bi bila aplikacija zasnovana na način, da bi lahko komunicirala z otrokom in slišala, na katerem področju ima ta težave. Na podlagi tega bi vaje lažje prilagodila njegovim potrebam.
»Naš cilj je, da bi v roku enega leta pridobili do ca. 1.000 plačljivih uporabnikov. Prijavljamo se tudi na različne razpise. Če bomo dobili kakšna sredstva, se bomo lahko premikali nekoliko hitreje, če ne, bo šlo počasneje.«