Socialno podjetje
Socialno podjetje je status, ki ga lahko pridobi različna pravna oblika, če izpolnjuje pogoje zakona o socialnem podjetništvu.
Socialno podjetje (so.p.) je poseben status, ki ga lahko pridobi organizacija, ki posluje z družbenim namenom: tržno ustvarja prihodke, vendar dobička ne deli med lastnike ali člane, ampak ga namenja za uresničevanje svojega socialnega namena. Urejata ga Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) in njegova novela iz leta 2018, ki je pomembno spremenila pravila. Mnoge starejše razlage (tip A in B, delitev 20 % dobička, seznam dejavnosti) zato ne veljajo več.
Kaj je socialno podjetje
Socialno podjetje ni samostojna pravnoorganizacijska oblika, ampak status, ki se doda obstoječi pravni obliki. Status lahko pridobijo društvo, zavod, ustanova, d.o.o., d.d., zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava. V pravnem prometu mora organizacija uporabljati firmo ali ime z dostavkom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«; drugim pravnim osebam je uporaba teh oznak prepovedana.
Cilji socialnega podjetništva so krepitev družbene solidarnosti in kohezije, spodbujanje inovativnosti pri reševanju družbenih, okoljskih in drugih problemov, zagotavljanje dodatne ponudbe proizvodov in storitev v javnem interesu ter nova delovna mesta in vključevanje ranljivih skupin v trg dela.
Pogoji za pridobitev statusa
Po veljavni ureditvi mora organizacija izpolnjevati naslednje pogoje:
- nepridobitni namen: dobiček in presežke prihodkov nad odhodki mora porabiti za svoj socialni namen;
- prepoved delitve presežkov: delitev presežkov prihodkov nad odhodki ali premoženja ni dovoljena. Za posredno delitev se šteje izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem ter izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom (11. člen ZSocP);
- neodvisnost: organizacija mora biti neodvisna od pridobitnih družb in javnega sektorja;
- vključujoče upravljanje: v upravljanje so vključeni deležniki, kot so zaposleni, uporabniki in prostovoljci;
- nadzorni organ: imeti mora organ, ki nadzoruje delovanje;
- urejeno stanje: status ne more dobiti organizacija, ki je v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidaciji, nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev v višini 50 evrov ali več ali ni predložila vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let.
Seznam dejavnosti socialnega podjetništva in obvezno zaposlovanje ranljivih skupin sta bila z novelo iz leta 2018 odpravljena. Prav tako ne obstajata več tipa A in B.
Kako pridobiti status socialnega podjetja
- Izberite pravno obliko in pripravite akt o ustanovitvi, ki opredeli nepridobitni in družbeni namen, upravljanje, nadzorni organ in porabo presežkov.
- Sprejmite sklep ustanoviteljev o pridobitvi statusa.
- Vložite vlogo pri registrskem organu, ki odloča o registraciji vaše pravne oblike (npr. sodišče za zavode in družbe, upravna enota za društva). Organ preveri akt in v register vpiše oznako »socialno podjetje«.
- V enem letu od pridobitve statusa pristojnemu ministrstvu predložite dokazila o začetku opravljanja dejavnosti.
Pristojno ministrstvo vodi javno evidenco socialnih podjetij, ki je dostopna kot odprti podatki.
Socialno podjetje: kaj mora urediti akt o ustanovitvi in kam gre presežek
Registrski organ pri vpisu preveri, ali je akt o ustanovitvi sestavljen skladno z 12. členom ZSocP. Pri socialnem podjetju zato ne zadošča običajen statut ali družbena pogodba.
| Kaj opredeli akt | Pojasnilo |
|---|---|
| Nepridobitni namen | Namen ustanovitve in način uresničevanja načel socialnega podjetništva |
| Dejavnost | Dejavnost socialnega podjetništva, razmejena od drugih dejavnosti |
| Upravljanje | Enakopravnost članov, odgovorne osebe za poslovodenje, udeležba deležnikov |
| Nadzorni organ | Način izvolitve ali imenovanja, mandat, pristojnosti in odgovornosti |
| Prostovoljci in računovodstvo | Ali podjetje vključuje prostovoljce, pravila vodenja poslovnih knjig |
| Prenehanje | Pogoji statusnega preoblikovanja in razpolaganje s premoženjem ob prenehanju |
Presežek prihodkov nad odhodki sme socialno podjetje nameniti za investicije v osnovna sredstva, ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest, pokrivanje izpada prihodka, izobraževanje delavcev in prostovoljcev, druge razvojne in nepridobitne dejavnosti ter povečanje premoženja. O razporeditvi odloča najvišji organ upravljanja.
Obveznosti socialnega podjetja
- Letno poročilo: oddaja se na AJPES v rokih, ki veljajo za vašo pravno obliko, in vsebuje tudi podatke o socialnem podjetništvu ter oceno nadzornega organa. Računovodsko se uporablja slovenski računovodski standard SRS 35 (2024).
- Nov pravilnik: od konca leta 2025 velja Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij (Ur. l. RS, št. 107/2025), ki je nadomestil pravilnik iz leta 2013. Določa, kako ministrstvo spremlja poslovanje in izpolnjevanje pogojev za ohranitev statusa, vsebino vloge in dokazil o začetku dejavnosti ter odpoved statusu.
- Brez delitve presežkov: prepoved velja tudi za posredno delitev.
Izguba statusa in kazni
Status z odločbo odvzame minister, pristojen za gospodarstvo, če socialno podjetje v enem letu ne začne opravljati dejavnosti, neposredno ali posredno deli premoženje ali presežke oziroma jih namenja v nasprotju z 26. členom zakona, nenamensko porablja javna sredstva ali olajšave, dve zaporedni leti ne odda letnega poročila AJPES, mu je pravnomočno ugotovljena odgovornost za posebno hud davčni prekršek, kljub opozorilu ne pošilja poročil ministrstvu ali posluje v nasprotju z aktom o ustanovitvi in načeli socialnega podjetništva. Ponovna vloga je mogoča 24 mesecev po pravnomočnosti odločbe. Za izbrane kršitve zakona je socialnemu podjetju predpisana globa od 5.000 do 20.000 evrov, odgovorni osebi od 400 do 3.000 evrov. Pravna oseba, ki oznako »socialno podjetje« ali »so.p.« uporablja brez statusa, plača od 2.000 do 10.000 evrov.
Podpora socialnim podjetjem
- Javni razpisi: pristojno ministrstvo je objavilo razpis »Zadružništvo in socialna ekonomija ter zagon socialnih podjetij« z evropskimi sredstvi (ESRR) za obdobje 2025 do 2029. Sklop B je namenjen samo socialnim podjetjem, ki so status pridobila po 1. 1. 2018. Roke prihodnjih odpiranj spremljajte pri ministrstvu in na portalu SPOT.
- Spodbude za zaposlovanje ranljivih oseb: ukrepi aktivne politike zaposlovanja prek ZRSZ in subvencije plač po ZSocP.
- Rezervirano javno naročanje: zakon o javnem naročanju omogoča, da naročniki del naročil rezervirajo za socialna podjetja, invalidska podjetja in zaposlitvene centre.
- Strategija: vlada je novembra 2025 sprejela Strategijo razvoja socialne ekonomije 2025 do 2035.
Davki in DDV
Zakonodaja ne daje davčnih olajšav samo na podlagi statusa socialnega podjetja. Obdavčitev določa pravna oblika: d.o.o. plača davek od dohodkov pravnih oseb (22 % za davčna leta 2024 do 2028) od vseh prihodkov, društvo in zavod pa sta oproščena davka od nepridobitne dejavnosti, od pridobitne pa plačata davek. Splošne davčne olajšave za zaposlovanje invalidov in naložbe so na voljo tudi socialnim podjetjem. V DDV postanete zavezanec, ko promet v koledarskem letu preseže 60.000 evrov (nad 66.000 evrov takoj).
Prednosti in slabosti statusa
| Prednosti | Slabosti |
|---|---|
| dostop do razpisa, namenjenega socialnim podjetjem | popolna prepoved delitve presežkov, tudi posredne |
| možnost rezerviranega javnega naročanja | obvezen nadzorni organ in vključujoče upravljanje |
| prepoznavnost in zaupanje pri partnerjih in financerjih | dodatno poročanje po SRS 35 in pravilniku |
| ustanovitev na podlagi znane pravne oblike | odvzem statusa ob kršitvah, brez posebnih davčnih olajšav |
Uradni vir: SPOT – portal za poslovne subjekte.
Pogosta vprašanja
Ali je socialno podjetje posebna pravna oblika?
Ne. Je status, ki ga pridobi obstoječa pravna oseba, npr. društvo, zavod ali d.o.o.
Ali lahko socialno podjetje deli dobiček?
Ne. Delitev presežkov in premoženja je prepovedana, vključno s posredno delitvijo.
Ali imam kot socialno podjetje davčne olajšave?
Posebnih olajšav samo za status ni. Veljajo splošne olajšave glede na pravno obliko.
Ali je potrebno zaposlovati ranljive skupine?
Po noveli iz leta 2018 to ni več obvezno, saj je bil seznam dejavnosti odpravljen.
Kaj šteje za posredno delitev presežka?
Zakon za posredno delitev šteje izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem ter izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom.
Ali lahko vsako podjetje v imenu uporablja oznako so.p.?
Ne. Oznaki »socialno podjetje« in »so.p.« smejo uporabljati le organizacije z veljavnim statusom. Pravna oseba, ki ju uporablja brez statusa, tvega globo od 2.000 do 10.000 evrov.
Kdaj lahko po odvzemu statusa znova zaprosim zanj?
Šele 24 mesecev po pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa. Status odvzame minister, pristojen za gospodarstvo, ob izbrani kršitvi, na primer če podjetje deli presežke ali dve zaporedni leti ne odda letnega poročila AJPES.
Druge oblike organizacije
Viri
- Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), Ur. l. RS, št. 20/11, 90/14, 13/18;
- Pravilnik o vsebini in obliki poročila socialnega podjetja, Ur. l. RS, št. 107/25;
- Strategija razvoja socialne ekonomije 2025 do 2035;
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in ZORZFS;
- Portal SPOT.
