»Glede na število inšpekcijskih pregledov konkurenci nismo všeč!«

V Prlekiji v Ljutomeru stoji hektar velik rastlinjak v lasti Kmetijskega gospodarstva PanOrganic. Na avstrijskem Štajerskem bo še letos zrasel podoben rastlinjak, kjer bodo uspevale najrazličnejše kulture.
»Glede na število inšpekcijskih pregledov konkurenci nismo všeč!«

Na sliki Niko Miholič in Mario Kurtović iz Kmetijskega gospodarstva PanOrganic. Miholič je prepričan, da se slovenski kmetje še vedno preveč ukvarjajo s poljedelstvom, z živinorejo, medtem ko z zelenjavo in sadjarstvom (razen jabolk) pa bore malo (Vir slike: Jernej Kokol).

Pogovarjali smo se z Nikom Miholičem, ki je v PanOrganicu zadolžen za prodajo. Po slabih treh mesecih od prejema naziva Mladi podjetnik leta ocenjuje, da so postali bolj prepoznavni, tako v poslovnem svetu kot tudi v startup svetu. Pa tudi pri inšpekcijskih službah, saj jih te redno obiskujejo. »Glede na dejstvo, da smo deležni ogromno inšpekcijskih pregledov zaradi prijav s strani posameznikov, bi lahko sklepal, da jim nismo všeč,« pravi Miholič.

Koliko ton pridelka boste pridelali letos?

Ker smo ravno pred enim tednom pobrali česen, še ne vemo točne številke. Predvidevamo, da se bo letošnji pridelek česna gibal okoli 80 ton. Ameriške borovnice smo do konca avgusta pobrali v celoti. Pridelek je bil odličen, in sicer približno 12 ton. Fižol smo začeli pobirati v avgustu, enako velja za jagode goji. Solata in zelišča pa so tako ali tako pobrana vsak dan, tudi poleti nismo počivali, četudi je bilo veliko sezonske solate na voljo.

Zgodbi PanOrganica lahko prisluhnete na dogodku Lastno podjetje? Zakaj pa ne!

Koliko trenutno izvozite?

Trenutno izvažamo solato v Avstrijo, in sicer vsak dan od 5 do 7 tisoč kosov solat. Po novem dostavljamo solato in zelišča tudi v verigo Kaufland v Bolgarijo.

Vse bolj se usmerjate v Avstrijo, kjer je lokalno prebivalstvo še bolj naklonjeno kupovanju lokalne hrane. Kako je vam uspelo vstopiti na avstrijski trg, ki ima takšno posebnost?

Uspelo nam je z zanimivim in inovativnim pridelkom. Ker je solata Živa nov način pridelave, torej pridelana je brez pesticidov in na naravi prijazen način. Pri pridelavi ni odpadnih voda, nasploh se porabi manj vode, prav tako pa se prodaja skupaj s korenino, kar je seveda drugače, kot so kupci bili vajeni doslej, saj solata dalj časa ostane sveža in hrustljava. To so elementi, ki so jih prepričali.

Kako se torej avstrijski trg razlikuje od drugih naših sosednjih trgov?

Vsekakor je kupna moč veliko večja, kar se morda odraža pri večjem zanimanju za naše solate, kajti v primeru solate Žive gre za premium pridelek. Prodajamo jo tudi v avstrijskem Hoferju in tam je sistem prodaje ter dobave enak kot v Sloveniji.

V Avstriji nameravate postaviti rastlinjak, podobnega, kot že stoji v Ljutomeru. Kako napreduje izgradnja? Boste zaposlili avstrijsko ali slovensko delovno silo?

Rastlinjak bo stal na avstrijskem Štajerskem, predvidoma bo postavljen letos jeseni. Postavitev teče dokaj hitro, več dela je z vsemi dovoljenji in drugo administracijo. Investicija bo podobna kot v Ljutomeru, saj delamo popolnoma enak rastlinjak, zato bo tudi enako velika delovna sila. V njem bo delalo deset zaposlenih, najverjetneje bo šlo za avstrijsko delovno silo.

So ti rastlinjaki primerni tudi za sadjarstvo?

Točno ta sistem, kot ga imamo mi in uporabljamo za pridelavo solat in zelišč, ni primeren za sadjarstvo.

Kako pa se slovenski potrošnik odziva na vaše pridelke? Kaj najraje kupuje? Je prepoznavnost večja po zmagi na izboru Mladi podjetnik leta?

Doslej smo prodali največ česna, od letošnjega leta pa največ solat in zelišč. Gre za bolj potrošne pridelke, zato je tudi prodaja večja. Solata je na jedilniku skoraj vsak dan, medtem ko je česen bolj dodatek k jedem. Veseli nas, da raste tudi potrošnja našega fižola. Borovnice so tako ali tako vse prodane, moram pa omeniti, da so od letošnjega leta naprej naše borovnice ponosne lastnice ekološkega certifikata. Letos smo poskusili tudi s čiliji in feferoni, pri katerih smo prav tako zadovoljni z odzivom.

Kar se tiče prepoznavnosti, smo zaradi nagrade vsekakor bolj poznani v poslovnih krogih, pri mladih podjetnikih in startupih. Veseli nas, da smo kot kmetijsko gospodarstvo prejeli nagrado, saj ste v naši dejavnosti, torej v pridelavi hrane, prepoznali potencial. Smo pa od prejema nagrade deležni veliko čestitk in medijskih objav, v poslovnih krogih pa prejeli veliko večjo prepoznavnost, kar je tudi zelo dobrodošlo.

Kako gledajo drugi pridelovalci hrane na vas? Vas vidijo kot postavljavca trendov, ki mu morajo slediti, ali kot konkurenco?

Težko rečem, kako gleda konkurenca. Glede na dejstvo, da smo deležni ogromno inšpekcijskih pregledov zaradi prijav s strani posameznikov, bi lahko sklepal, da jim nismo všeč. Pregledi s strani inšpekcijskih organov so venomer profesionalni in korektni, a problem je, ker nam jemljejo čas in to zgolj zaradi tega, ker nekemu posamezniku nekaj ni všeč na nas.

Slovensko kmetijstvo je še precej konzervativno, zato jim je verjetno naš način v napoto. Sami se kmetijstva lotevamo drugače in se ne oziramo na to, kaj drugi mislijo o nas. Naš uspeh bo povedal ali delamo pravilno ali ne. Je pa res, da se pojavljajo kakšne izjeme, predvsem mladi, ki gredo v pravo smer, kot smo lahko videli na tekmovanju Agrobiznis.

Preberite tudi Nova zelenjavna uspešnica: živa solata >>

Kaj pa je po vašem mnenju napaka slovenskega kmetijstva? Bi morali začeti gojiti kakšne druge kulture?

Prva napaka je predvsem v dejstvu, da določene niti vodijo ljudje, ki bi svoja mesta že davno morali prenesti na mlajše generacije. Druga napaka je, da se bo potrebno zavedati, da slovensko kmetijstvo niso samo jabolka, mleko ali med. Še vedno se večinoma ukvarjamo s poljedelstvom, z živinorejo, medtem ko z zelenjavo in sadjarstvom (razen jabolk) pa bore malo. Je pa povpraševanje po slednjih dveh vedno večje, kar ugotavljajo tudi trgovski sistemi, zato je tudi vedno več promocij v to smer. Veseli tudi dejstvo, da se mlajše generacije čedalje pogosteje ukvarjajo s kmetijstvom. Prav tako, da tudi ministrstvo za kmetijstvo vedno bolj promovira lokalno pridelano hrano. To je vsekakor velika pomoč kmetom pri prodaji svojih pridelkov tako trgovcem, kot tudi na tržnicah.

Kakšno bo po vašem mnenju kmetijstvo čez 50 let?

Zaradi vedno večje naseljenosti in posledično potrebe po prostoru se bo morala pridelava prilagoditi tako slednjemu kot tudi vremenu. Pridelava v rastlinjakih ponuja ravno to – naravi prijazno pridelavo na manjši površini, z večjim izplenom z nadzorovano atmosfero. Menim, da bo kmetijstvo čez 50 let sledilo tehnologiji, tako bomo lahko priča vse večji pridelavi v rastlinjakih. Je pa seveda odvisno od več dejavnikov, nenazadnje tudi od politične volje in njenih usmeritev, v kaj naj se kmetijstvo razvija. Vsekakor bi radi videli, da se usmerja v smer gradnje rastlinjakov in morda manj v postavitve hlevov za živinorejo. Tudi smer, da ni potrebno uživati toliko mesa, kot ga danes, je potrebno umestiti v naš razvoj. Uravnotežena prehrana in prijaznejši odnos do živali so dejavniki, ki bi se morali bolj zasidrati v našo zavest.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Anže Miklavec: »V podjetništvu je pomembno, da si med prvimi pri zaznavanju novih trendov.«

Anže Miklavec: »V podjetništvu je pomembno, da si med prvimi pri zaznavanju novih trendov.«

Pri blagovnih znamkah EQUA in GOAT STORY gre za dve slovenski zgodbi o uspehu, ki sta plod istega podjetja. Dokazujeta, da se lahko inovativnost in težnja po stalnih izboljšavah bogato obrestujeta. Obe zgodbi sta namreč uspešni tudi v svetovnem merilu. Preberite več >>

Beesmetic – startup, ki se ukvarja z izdelavo medene kozmetike

Beesmetic – startup, ki se ukvarja z izdelavo medene kozmetike

Beesmetic je startup, ki ga sestavlja ekipa študentov. Ukvarja se z izdelavo naravne kozmetike iz čebeljih proizvodov, ki imajo zaradi bogate vsebnosti vitaminov, mineralov in antioksidantov številne pozitivne učinke na kožo. Preberite več >>

Marin Medak: “Cilje, postavljene za letošnje leto, smo konkretno presegli.”

Marin Medak: “Cilje, postavljene za letošnje leto, smo konkretno presegli.”

V začetku tega leta je Marin Medak z ekipo Gigodesign ustanovil startup Della Spina. Gre za optiko, ki ponuja kakovostna dioptrijska očala po ugodnih cenah. Posebnost je v tem, da lahko stranka tri pare očal en teden brezplačno preizkuša na domu, preden se odloči, če jih bo kupila. Kako optika posluje danes? Preberite več >>

Jaka Ažman: “Lushna hiške želimo približati konceptu hotelskih sob v naravi.”

Jaka Ažman: “Lushna hiške želimo približati konceptu hotelskih sob v naravi.”

Slovenski startup Lushna se ukvarja z razvojem glamping turističnih destinacij ter z oblikovanjem in izdelavo glamping hišk. Največ objektov prodajo v ZDA, Španijo in na Portugalsko, letos pa so poskrbeli tudi za ureditev slovenske turistične glamping destinacije Chocolate Village v Mariboru. Preberite več >>

Aplikacija H2O Globe za potapljače je na voljo v prvi stabilni verziji

Aplikacija H2O Globe za potapljače je na voljo v prvi stabilni verziji

Aplikacija za potapljače H2O Globe, za katero je slovenski startup letos poleti uspešno zbral sredstva prek Kickstarterja, je zaživela v prvi stabilni verziji. Zaenkrat ima že prek 280 uporabnikov. Preberite več >>

David Žalec: “Vizija je pomagati širši skupnosti do boljšega zdravja.”

David Žalec: “Vizija je pomagati širši skupnosti do boljšega zdravja.”

Vse več je govora o pomenu zdravega načina življenja. Sem spada tudi zdravo prehranjevanje. Hiter tempo življenja in dolgi delovniki so dostikrat razlog za to, da ljudem zmanjka časa za zdrav obrok. To problematiko rešuje startup Sadje v pisarni, ki v podjetja dostavlja sveže sadje. Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
SPIRIT logo
MGRT logo
EU logo

Aktivnosti Zavoda mladi podjetnik, so.p., v okviru operacije “SIO-MP-2020-2022” sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

Konferenca: Trendi digitalnega marketinga 2020

13.03.2020 od 14:30 do 19:30
Konferenca: Trendi digitalnega marketinga 2020

Že tretjič zapored vas v začetku leta vabimo na konferenco, ki vam bo s pomočjo najbolj uspešnih slovenskih spletnih oglaševalcev ter njihovih številnih primerov dobre prakse ponudila ideje in nasvete za spopad s konkurenco na spletu v letu 2020. Pridružite se nam na konferenci Trendi digitalnega marketinga 2020 in spoznajte napredne tehnike in uporabne trike s ključnih področij digitalnega marketinga - od spletne analitike in družabnih omrežij do mobilnega marketinga, optimizacije prodajnega lijaka ter izboljšanja uporabniške izkušnje. Če iščete napredno znanje o tem, kako na spletu prodati več, te konference ne smete zamuditi.
Preberite več >>

Vse za podjetje