
Na sliki Niko Miholič in Mario Kurtović iz Kmetijskega gospodarstva PanOrganic. Miholič je prepričan, da se slovenski kmetje še vedno preveč ukvarjajo s poljedelstvom, z živinorejo, medtem ko z zelenjavo in sadjarstvom (razen jabolk) pa bore malo (Vir slike: Jernej Kokol).
Pogovarjali smo se z Nikom Miholičem, ki je v PanOrganicu zadolžen za prodajo. Po slabih treh mesecih od prejema naziva Mladi podjetnik leta ocenjuje, da so postali bolj prepoznavni, tako v poslovnem svetu kot tudi v startup svetu. Pa tudi pri inšpekcijskih službah, saj jih te redno obiskujejo. »Glede na dejstvo, da smo deležni ogromno inšpekcijskih pregledov zaradi prijav s strani posameznikov, bi lahko sklepal, da jim nismo všeč,« pravi Miholič.
Koliko ton pridelka boste pridelali letos?
Ker smo ravno pred enim tednom pobrali česen, še ne vemo točne številke. Predvidevamo, da se bo letošnji pridelek česna gibal okoli 80 ton. Ameriške borovnice smo do konca avgusta pobrali v celoti. Pridelek je bil odličen, in sicer približno 12 ton. Fižol smo začeli pobirati v avgustu, enako velja za jagode goji. Solata in zelišča pa so tako ali tako pobrana vsak dan, tudi poleti nismo počivali, četudi je bilo veliko sezonske solate na voljo.
Zgodbi PanOrganica lahko prisluhnete na dogodku Lastno podjetje? Zakaj pa ne!
Koliko trenutno izvozite?
Trenutno izvažamo solato v Avstrijo, in sicer vsak dan od 5 do 7 tisoč kosov solat. Po novem dostavljamo solato in zelišča tudi v verigo Kaufland v Bolgarijo.
Vse bolj se usmerjate v Avstrijo, kjer je lokalno prebivalstvo še bolj naklonjeno kupovanju lokalne hrane. Kako je vam uspelo vstopiti na avstrijski trg, ki ima takšno posebnost?
Uspelo nam je z zanimivim in inovativnim pridelkom. Ker je solata Živa nov način pridelave, torej pridelana je brez pesticidov in na naravi prijazen način. Pri pridelavi ni odpadnih voda, nasploh se porabi manj vode, prav tako pa se prodaja skupaj s korenino, kar je seveda drugače, kot so kupci bili vajeni doslej, saj solata dalj časa ostane sveža in hrustljava. To so elementi, ki so jih prepričali.
Kako se torej avstrijski trg razlikuje od drugih naših sosednjih trgov?
Vsekakor je kupna moč veliko večja, kar se morda odraža pri večjem zanimanju za naše solate, kajti v primeru solate Žive gre za premium pridelek. Prodajamo jo tudi v avstrijskem Hoferju in tam je sistem prodaje ter dobave enak kot v Sloveniji.
V Avstriji nameravate postaviti rastlinjak, podobnega, kot že stoji v Ljutomeru. Kako napreduje izgradnja? Boste zaposlili avstrijsko ali slovensko delovno silo?
Rastlinjak bo stal na avstrijskem Štajerskem, predvidoma bo postavljen letos jeseni. Postavitev teče dokaj hitro, več dela je z vsemi dovoljenji in drugo administracijo. Investicija bo podobna kot v Ljutomeru, saj delamo popolnoma enak rastlinjak, zato bo tudi enako velika delovna sila. V njem bo delalo deset zaposlenih, najverjetneje bo šlo za avstrijsko delovno silo.
So ti rastlinjaki primerni tudi za sadjarstvo?
Točno ta sistem, kot ga imamo mi in uporabljamo za pridelavo solat in zelišč, ni primeren za sadjarstvo.
Kako pa se slovenski potrošnik odziva na vaše pridelke? Kaj najraje kupuje? Je prepoznavnost večja po zmagi na izboru Mladi podjetnik leta?
Doslej smo prodali največ česna, od letošnjega leta pa največ solat in zelišč. Gre za bolj potrošne pridelke, zato je tudi prodaja večja. Solata je na jedilniku skoraj vsak dan, medtem ko je česen bolj dodatek k jedem. Veseli nas, da raste tudi potrošnja našega fižola. Borovnice so tako ali tako vse prodane, moram pa omeniti, da so od letošnjega leta naprej naše borovnice ponosne lastnice ekološkega certifikata. Letos smo poskusili tudi s čiliji in feferoni, pri katerih smo prav tako zadovoljni z odzivom.
Kar se tiče prepoznavnosti, smo zaradi nagrade vsekakor bolj poznani v poslovnih krogih, pri mladih podjetnikih in startupih. Veseli nas, da smo kot kmetijsko gospodarstvo prejeli nagrado, saj ste v naši dejavnosti, torej v pridelavi hrane, prepoznali potencial. Smo pa od prejema nagrade deležni veliko čestitk in medijskih objav, v poslovnih krogih pa prejeli veliko večjo prepoznavnost, kar je tudi zelo dobrodošlo.
Kako gledajo drugi pridelovalci hrane na vas? Vas vidijo kot postavljavca trendov, ki mu morajo slediti, ali kot konkurenco?
Težko rečem, kako gleda konkurenca. Glede na dejstvo, da smo deležni ogromno inšpekcijskih pregledov zaradi prijav s strani posameznikov, bi lahko sklepal, da jim nismo všeč. Pregledi s strani inšpekcijskih organov so venomer profesionalni in korektni, a problem je, ker nam jemljejo čas in to zgolj zaradi tega, ker nekemu posamezniku nekaj ni všeč na nas.
Slovensko kmetijstvo je še precej konzervativno, zato jim je verjetno naš način v napoto. Sami se kmetijstva lotevamo drugače in se ne oziramo na to, kaj drugi mislijo o nas. Naš uspeh bo povedal ali delamo pravilno ali ne. Je pa res, da se pojavljajo kakšne izjeme, predvsem mladi, ki gredo v pravo smer, kot smo lahko videli na tekmovanju Agrobiznis.
Preberite tudi Nova zelenjavna uspešnica: živa solata >>
Kaj pa je po vašem mnenju napaka slovenskega kmetijstva? Bi morali začeti gojiti kakšne druge kulture?
Prva napaka je predvsem v dejstvu, da določene niti vodijo ljudje, ki bi svoja mesta že davno morali prenesti na mlajše generacije. Druga napaka je, da se bo potrebno zavedati, da slovensko kmetijstvo niso samo jabolka, mleko ali med. Še vedno se večinoma ukvarjamo s poljedelstvom, z živinorejo, medtem ko z zelenjavo in sadjarstvom (razen jabolk) pa bore malo. Je pa povpraševanje po slednjih dveh vedno večje, kar ugotavljajo tudi trgovski sistemi, zato je tudi vedno več promocij v to smer. Veseli tudi dejstvo, da se mlajše generacije čedalje pogosteje ukvarjajo s kmetijstvom. Prav tako, da tudi ministrstvo za kmetijstvo vedno bolj promovira lokalno pridelano hrano. To je vsekakor velika pomoč kmetom pri prodaji svojih pridelkov tako trgovcem, kot tudi na tržnicah.
Kakšno bo po vašem mnenju kmetijstvo čez 50 let?
Zaradi vedno večje naseljenosti in posledično potrebe po prostoru se bo morala pridelava prilagoditi tako slednjemu kot tudi vremenu. Pridelava v rastlinjakih ponuja ravno to – naravi prijazno pridelavo na manjši površini, z večjim izplenom z nadzorovano atmosfero. Menim, da bo kmetijstvo čez 50 let sledilo tehnologiji, tako bomo lahko priča vse večji pridelavi v rastlinjakih. Je pa seveda odvisno od več dejavnikov, nenazadnje tudi od politične volje in njenih usmeritev, v kaj naj se kmetijstvo razvija. Vsekakor bi radi videli, da se usmerja v smer gradnje rastlinjakov in morda manj v postavitve hlevov za živinorejo. Tudi smer, da ni potrebno uživati toliko mesa, kot ga danes, je potrebno umestiti v naš razvoj. Uravnotežena prehrana in prijaznejši odnos do živali so dejavniki, ki bi se morali bolj zasidrati v našo zavest.