
Na sliki Katja Koren Ošljak (Vir slike: osebni arhiv).
Visionect se predstavlja z asistentko Joan. Kaj je Joan in kaj omogoča?
Joan je asistentka za upravljanje sejnih sob, konferenčnih dvoran in drugih prostorov; uporabna je povsod, kjer potekajo sestanki. Rezervacijo omogoča s pomočjo Googlovega koledarja ali MS Outlooka. Ko nekdo skliče sestanek, vpiše, v kateri sejni sobi želi imeti sestanek. To informacijo prejme Joan, ki na napravi avtomatično izpiše, kdaj bo sestanek. Joan ne zahteva nobenega dodatnega dela pri rezervaciji oziroma sklicevanju sestankov, tudi ne dodatne programske opreme. Tablico je treba le namestiti na vrata ali kam drugam pred sejno sobo ali v njej. Je brezžična, baterijsko se polni, podatke pa prejema prek brezžičnega omrežja. Tudi zdaj je na vratih vidno, da imava sestanek. Če bi zdaj nekdo poskušal sejno sobo rezervirat, vidi, da je zasedena, rezervira pa jo lahko v terminih, ki so prosti. Joan omogoča tudi označevanje sejnih sob. Vsak, ki gre mimo, na tablici vidi, ali je sejna soba prosta, vidi, kateri sestanek trenutno poteka. Če bi želela, da naju nihče ne moti, bi lahko dodala tudi napis »Ne moti«. To je tudi nekaj, kar smo zaznali kot potrebo, ko smo intervjuvali potencialne uporabnike naprave.
Uporabna je tudi kot sistem za rezervacije na licu mesta – ko si pri vratih sejne sobe, pogledaš in vidiš, da je soba prosta in jo rezerviraš. Dogaja se namreč, da ljudje pridejo v sejno sobo in začnejo s sestanki in ne vedo, da je nekdo drug imel rezervirano sejno sobo. Ker to ni napisano na vratih oziroma zavedeno v koledarju, tega niso mogli vedeti. Zato so začeli s sestankom, vmes pa je prišla druga skupina, ki je dejansko imela rezerviran termin v sobi. Take situacije lahko otežujejo delo in motijo sestanke. Z elektronskim označevanjem na vratih ne prihaja več do takšnih zmot.
Pa nihče več ne more reči, da ni vedel … ker so podatki vsem dostopni in vidni.
Tako. Ocenjujemo, da bodo predvsem mala podjetja, podjetja, ki imajo manjše število sejnih sob ali pa si jo po možnosti delijo še z drugimi, zelo hvaležno sprejela ta produkt.
Kako je prišlo do ideje za Joan?
Ravno s trga. Pri Visionectu smo pozorni na uporabniško izkušnjo, stvari, ki jih razvijamo, želimo delati z uporabniki in razvijalci skupaj. Odprti smo za signale, kaj se dogaja na trgu, kaj uporabniki iščejo. Pri Joan nas je kontaktiral potencialni kupec in rekel, da bi to uporabljal za rezervacijo sejnih sob in označevanje sob …
Se pravi je ideja nastala iz Geoffreyja?
Ja, deloma drži. Geoffrey je trenutno najbolj prepoznavna rešitev Visionecta. Tablica in njene tehnološke funkcije so pri Joan enake kot pri Geoffreyju. Kot nalašč je za mala podjetja, ki si nočejo in ne morejo privoščiti zapletenih rezervacijskih sistemov. Na trgu je produktov, ki nagovarjajo problem označevanja in rezervacij sejnih sob, že precej; jaz jim rečem jedrske centrale, ker gre za kompleksne rešitve z goro nastavitev. Ne znam si predstavljati, da bi jih sploh kdo uporabljal, vse te funkcionalnosti in nastavitve za precej preprosto nalogo. Naredili smo lahek produkt, ki bo šel na roko malim podjetjem, brez nepotrebne administracije oziroma nastavitev. Enostavno jo lahko pritrdijo na steno, ob vrata, na okno, in jo začnejo uporabljati. Dobro je namreč to (Katja vstane in odide do vrat ter sname tablico), da se jo da pritrditi z ježki na ohišju, brez vrtanja ali razbijanja sten. Zato jo lahko enostavno snamemo in napolnimo baterijo. Potem pa je spet nekaj tednov, odvisno od uporabe, na voljo uporabnikom sejne sobe.
Kakšno je polnjenje?
Baterija je v ohišju (išče kabel) … Polni se nekaj ur, 5 ali 6 ur prek USB kabla in s priloženim adapterjem, zdrži en, dva ali več tednov; imamo posebne razdelilnike, prek katerih se lahko polni tudi več naprav skupaj.
Kaj pa jeziki… Geoffrey je znal veliko jezikov, jih zna tudi Joan?
Joan za zdaj govori angleško. Nismo naredili posebnega načrta, katere jezike bo govorila v prihodnosti. Zamenjava jezika je sicer razmeroma preprosta reč. Če nas kontaktira stranka iz Nemčije, lahko zelo hitro stvari prevedemo in prilagodimo vmesnik, če bi želeli nemškega. Uporabnik pa jezika sam ne more menjati. To smo se zavestno odločili. Če se dela v nekem okolju, potem se ve, v katerem jeziku pisarna komunicira, najverjetneje v enem jeziku. Zato verjetno ni potrebe, da bi prestavljali jezik na napravi iz angleščine v drugega.
Kaj pa ime? Že Geoffrey ima zelo zanimivo ime … in ozadje.
Pred sabo smo imeli tablico, dobro rešitev, za katero smo želeli, da rešuje probleme ljudi. Male bolečine, ki so zoprne, če se z njimi spopadaš vsak dan. Rekli smo, da mora biti pametna ženska, asistentka, desna roka cele pisarne, ki poskrbi, da delo poteka brez problemov. Spomnili smo se na Joan Harris iz serije Mad Men. Rdečelasa junakinja drži pokonci celo pisarno in ne nazadnje celo podjetje, je izjemno sposobna in inteligentna ženska. Oseba, ki poskrbi, da vse v podjetju poteka gladko. Od tega, da sodelavcem rezervira sejno sobo, priskrbi kosilo, da sprejema in vrača klice, jih opomni za sestanke. Nekdo, ki odlično upravlja operativne, vsakodnevne stvari, zato je zelo cenjena med sodelavci.
Razvoj njihovih produktov nastaja tudi na podlagi uporabniških želja in idej (Vir slike: Visionect).
Kako je z zanimanjem v večjih podjetjih?
Mislimo, da Joan lahko funkcionira tudi v velikih okoljih, je pa predvsem ustvarjena z mislijo na mala podjetja. Joan bodo predvsem vesela podjetja, ki jo bodo uporabljala zaradi problema pri rezerviranju sejnih sob. Iz nekaterih slovenskih statupov smo dobili nekaj namigov, da bi jo z veseljem uporabljali. Gre na primer za več startupov v eni zgradbi, imajo pa le eno sejno sobo in precej netransparenten način za upravljanje te sejne sobe. Dogaja se jim, da že začnejo s sestankom v prosti sejni sobi, potem pa jih drugi zmotijo, ker so sobo imeli rezervirano v naprej. Pravijo, da če bi imeli Joan na vratih, bi takoj pri vstopu v sejno sobo lahko preverili razpoložljivost oziroma preverili, ali je rezervirana za njih in tako ne bi bilo več dileme. Računamo na ta segment, na coworking, deljene pisarne, mala podjetja in tudi na svetovalce, recimo odvetnike, ki se redno srečujejo s strankami.
Prihaja zanimanje samo iz Slovenije ali tudi iz tujine?
Tudi iz tujine, čeprav Joan sploh še ne promoviramo. Zaenkrat je največ klicev iz slovenskih podjetjih, ki imajo nekaj zaposlenih. Povsod imajo isto težavo: ena ali dve sejni sobi in potrebo po rezervacijah in označevanju zasedenosti. In rečejo nam, da bi naš produkt čim prej potrebovali.
Koliko pa stane?
249 dolarjev je cena, s katero smo Joan predstavili predvsem z mislijo na ameriški trg. To je strošek za eno sejno sobo, v katerem je tablica in vsa programska in druga podpora, ki Joan poveže s koledarjem.
Kaj se dogaja z Geoffreyjem?
Prodaja se v Makedoniji, v Angliji, kjer je bil v začetku oktobra sejem The Restaurant Show. To je bil prvi resnejši korak Geoffreyja v tujino. Z Geoffreyjem v tujini nagovarjamo zlasti verige restavracij. Je pa medtem postal zelo priljubljen tudi doma, v Sloveniji smo ga namestili že v okoli 30 lokalov. Lastniki lokalov postopoma prepoznavajo, koliko se pozna hitrejši obrat mize pri poslu, zelo neposredno namreč vidijo statistike, koliko naročil je ustvarjenih z Geoffreyjem in koliko hitreje so gostje postreženi.
“Zdaj vsi govorijo o tem, da imajo LCD-je z različnimi velikostmi za različne uporabe. Mi pa gledamo vizionarsko, daleč naprej,” pravi Katja Koren Ošljak (Vir slike: Visionect).
Sicer pa vaše tablice uporabljajo tudi v Avstraliji za prometne znake …
Res je .. Prometni znaki že stojijo, so že v uporabi, v kratkem pa bo uradno lansiranje projekta. To je prometni znak (začne risati po tabli), v notranjosti pa je večji zaslon sestavljen iz več manjših zaslonov iz elektronskega papirja. Sestavljen je tako, da se ne vidi, da je zaslon sestavljen, sicer bi to bilo moteče. Pri prometnem znaku se na tem zaslonu v sredini dinamično izpisujejo opozorila, na primer, kdaj je nevarnost, kdaj prepovedan promet, parkiranje itn.
Torej morajo biti te tablice še bolj prilagojene … odporne na vse vremenske pogoje.
Ja, tukaj sploh. Na sonce, pred UV žarki in pred vročino. Sploh na vročini in direktni sončni svetlobi se elektronski papir dobro obnese. Vidljivost na LCD-zaslonih je pod takimi pogoji velik izziv in zahteva zelo veliko svetilnost, posebno hlajenje zaslonov, da se ne pregrevajo in potrošijo veliko električne energije. Tukaj se pokaže prednost elektronskega papirja v primerjavi z LCD-zasloni.
Tudi če sonce direktno sveti v zaslon, je slika še vedno vidna. To je tudi razlog, zakaj so naši avstralski partnerji izbrali elektronski papir. Druga stvar je temperatura. Ko LCD-zaslone vgrajujejo zunaj, zraven vgradijo še klimatsko napravo. Elektronski papir pa deluje brez dodatnega hlajenja tudi pri 50 ali 60 stopinjah Celzija. Taki zasloni so na primer nameščeni v Sydneyju.
Kaj pa, če bi na ekran padala toča? Bo zaslon poškodovala?
Ti ekrani so robustni, če sedaj govoriva o Visionectovi tablici V Tablet, ki je uporabljena za Joan in Geoffreyja. Če padejo na tla, če jih kdo pohodi, ne bo posledic. Sicer pa je EPD (Electronic Paper Display) sam po sebi verjetno ravno toliko občutljiv kot drugi zasloni, vendar pa se ga da s filtri, zaščitami in ohišjem narediti zelo robustnega. V okolju, kjer je nevarnost toče, narediš okvir oziroma vgradiš napravo tako, da zaslon dodatno zaščitiš. Poznaš okolje in implementacijo rešitve temu prilagodiš: vročina, voda, sneg, toča …
Kako se upravlja s temi prometnimi znaki?
Znaki so brezžični, baterije se polnijo prek solarne celice in zaslone upravljamo prek 3G-omrežja. Brezžični modul je sicer tudi na razpolago, primernejši je za notranje postavitve, za zunanje pa 3G povsod, kjer je signal mobilnega omrežja. Se pravi praktično povsod na Zemlji. Naprava dobiva podatke, uporabnik vzame telefon ali računalnik, prek vmesnika pogleda, koliko baterije imajo naprave, ali imajo signal, katera vsebina je trenutno na katerem od zaslonov. Vse se da na daljavo pregledati in prilagajati.
Zanimanje za Visionectove izdelke je precejšnje, zlasti zaradi možnosti digitalnega označevanja (Vir slike: Visionect).
Kaj pa zanimanje iz drugih držav?
Zanimanje je iz Anglije, Francije, Italije in ZDA, trenutno največ iz podjetij, ki se ukvarjajo z javnim prometom in transportom. Namesto LCD-jev bi želeli uporabljati elektronski papir na avtobusnih postajah, avtobusih, vlakih. Izračunali so namreč, da tudi vozilo na račun LCD-jev porabi veliko več energije. S švedskega podjetja so nas kontaktirali, da bi zaslone EPD uporabljali za označevanje vagonov, ker naša platforma omogoča vsebinske spremembe in objavo aktualnih informacij v živo. Katera je naslednja ali končna postaja, čez koliko časa bo vlak tam ali kdaj odpelje s postaje, na primer. Da bi Visionect postal del velikih projektov, smo se odločili spremeniti pozicijo na trgu. Še vedno podpiramo Joan, Geoffreyja in ostale rešitve, narejene s tablico V Tablet; se pa medtem zelo fokusiramo na večje dimenzije zaslonov. Sodelujemo z bostonskim podjetjem E Ink, ki pripravlja množično proizvodnjo 32-palčnih zaslonov EPD, ki so težko pričakovani. To bodo prvi veliki zasloni sploh, izdelani s tehnologijo elektronskega papirja. Zaradi dobrih odnosov z E Inkom imamo to prednost, da lahko Visionect kot prvi dostopa do vseh novih produktov. In seveda bomo kot prvi na svetu ponudili programje in strojno opremo za upravljanje teh zaslonov.
Torej digitalno označevanje?
Postalo nam je jasno, da je digitalno označevanje naša prihodnost, zato se bolj fokusiramo na ta segment. Prenovili smo spletno stran, ne nagovarjamo več toliko skupnosti razvijalcev in individualnih uporabnikov, čeprav še vedno z njimi sodelujemo, jim odgovarjamo na vprašanja in pomagamo pri njihovih projektih. Hočemo pa pokazati svetu, kaj omogoča elektronski papir in kakšna je prihodnost digitalnega označevanja. V čem je Visonectova prednost, s čim se prebijamo na trg? Elektronski papir potroši tako malo energije, da ga lahko imenujemo za trajnostno rešitev na področju zunanjega označevanja. Tudi večji zaslon se da namreč polniti samo s solarno celico. Če vzamemo običajen digitalni jumbo-plakat, ki ga priklopimo na električno energijo, bi porabil veliko energije, pri elektronskem papirju pa bi ga samo povezali s sončno celico. Prek nje bi dobival vso potrebno energijo za delovanje. Podatke bi upravljali prek 3G-omrežja. Popolnoma brezžična rešitev pa ne zahteva nobenih gradbenih del, razkopavanj cest ali razbijanj fasad. Joan je na segmentu označevanja v poslovnih prostorih dober primer tega, v katero smer gremo na področju zunanjega digitalnega označevanja. Tako pri notranjem kot pri zunanjem označevanju so stroški na dolgi rok občutno nižji.
Kaj pa pomankljivost odsotnosti barv?
Absolutno. To je manko. To je tudi razlog, zakaj še ne brcamo v smeri rešitev za oglaševanje. Sicer so barvni zasloni že na trgu, enega z rdečo barvo imamo na testiranju in testirali smo tudi že full-color, ki so na trgu. Ampak te barve še niso dovolj lepe, da bi zanimale oglaševalce.
V čem je problem?
Na trgu še ni dovolj kakovostnega barvnega elektronskega papirja. Je dovolj dober e-papir, primeren za branje revij ali gledanje otroških slikanic. Proizvajalci že kakšno leto, dve, če ne celo več napovedujejo perfektno barvno sliko, a mi je še nismo videli. A če govoriva o opozorilni tabli ali prometnem znaku s preprostimi grafikami, temu namenu kvaliteta barv danes že zadostuje in jih Visionectova platforma že zna podpirati. Da bi jih pa uporabili za jumbo-plakat z bleščečo grafiko, pa še ne. Tam bomo čez tri leta, če smo optimistični glede napovedi proizvajalcev zaslonov.
Visionectova Joan je namenjena predvsem malih podjetjem. Cena 249 dolarjev (Vir slike: Visionect).
Nudite tudi prvo platformo za upravljanje elektronskega papirja v označevanju (digital signage) na svetu.
Res je. Po naših podatkih sta dve podjetji na svetu razvijali nekaj podobnega, imata e-kioske na osnovi elektronskega papirja s pripadajočo strojno opremo, Visionect pa je kot prvo podjetje na svetu razvilo platformo za digitalno označevanje na osnovi elektronskega papirja. Res smo »early birds« v tem smislu. Marketinške analize do leta 2018, 2020 celo sploh ne omenjajo elektronskega papirja. Zdaj vsi govorijo o tem, da imajo LCD-je z različnimi velikostmi za različne uporabe. Mi pa gledamo vizionarsko, daleč naprej. Deloma smo zaradi tega v nehvaležni poziciji, ker je ljudi težko prepričati, da je to prihodnost. Večina sveta še pojma digitalnega označevanja ni čisto ponotranjila kot nekaj običajnega, za njih je že to nekaj posebnega. Kaj šele, da bi govorili o označevanju z elektronskim papirjem! Ampak mi vemo, da je to prava stvar. LCD-zasloni so prevroči, požrešni, z zakomplicirano namestitvijo. V nekaterih primerih, kjer je infrastruktura urejena, ni problema in je tehnologija LCD ustrezna rešitev. So pa tudi situacije, kjer to ne deluje. In na te mi ciljamo. Predstavljajte si prometni znak v vroči puščavi …
Pri Visionectu ste imeli na začetku precej težav, ker še niste bili dovolj uveljavljeni, čeprav ste imeli dovolj znanja. Zdaj ste bolj prepoznavni, verjetno nimate več teh težav …
Smo bolj prepoznavni. Sploh Geoffrey in Joan sta prijazno poosebljena produkta, ki ju javnost prepoznava in ju sprejema. Če opišem, kje so stvari šle bistveno na bolje? Naš partner E ink nam je pri tem zelo pomagal; proizvajalec, ki dela zaslone za Kindle – mimogrede: identične zaslone imajo naše tablice, ki jih uporabljamo tudi pri Joan in Geoffreyju. Torej E Ink dobavlja svoje zaslone v ogromnih volumnih, govorim o 100 tisoč kosih in zato z manjšimi podjetji načeloma ne posluje.
In zakaj je Visionectu uspelo, da nam gredo v marsičem na roko, da nam ni treba kupiti deset ali sto tisoč kosov naprav, če jih potrebujemo veliko manj? Z nekajletno vztrajnostjo, velikim vložkom truda s strani Mateja, Luke in Roka in cele ekipe ter res dobrih rešitev in rezultatov pri upravljanju EPD-zaslonov, smo E Ink prepričali, da so postali naš partner. Dali so nam dostop do vse dokumentacije in nas sproti seznanjajo z dognanji njihovih inženirjev in z najnovejšimi tehnologijami na področju elektronskega papirja. Zelo nam pomagajo, nas podpirajo in odpirajo vrata pri potencialnih naročnikih. Angleški, ameriški, francoski interesenti želijo uporabiti našo platformo v javnem prevozu, vsa ta podjetja so k nam prišla zaradi njihovega priporočila. E Ink jim je rekel: Visionect iz Slovenije kontaktirajte, saj so majhni, ampak resnično znajo. Do tega smo prišli. To nam daje samozavest, da nam bo s tem “pivotom” uspelo. Stvari so šle na boljše.
Iščete kakšne investitorje?
Ja, tudi. Del ekipe je trenutno v ZDA, na zahodni obali, kjer ima sestanke z zainteresiranimi podjetji in posamezniki. Veselimo se sporočil o nastopih, sestankih in zanimivih organizacijah, s katerimi vstopamo v stik. Predvsem so aktualna vprašanja, kako statične znake, navadne table in tiskan papir zamenjevati z digitalnimi in zakaj prav z elektronskim papirjem in kakšen je potencial za trajnostni razvoj tehnologije elektronskega papirja. Tudi v prihodnje bomo v tujini še veliko prisotni, na ameriški celini, po Evropi in Aziji. Kdo ve, kam vse se bo razvil projekt v Avstraliji.