Pasti podjemne pogodbe

V spominu mi je ostal mlajši podjetnik s štajerskega konca, katerega poslovni načrti so razkrivali njegovo megalomansko naravo. Ker poznam kar nekaj podjetnikov s »totega« konca, sem hitro presodil, da je tipičen predstavnik hiperaktivnih poslovnežev z velikimi očmi z vzhoda Slovenije.
Pasti podjemne pogodbe

Njegovi načrti so mi bili sicer všeč. Planiral je, da bo odprl podjetje, ki se bo ukvarjalo z nekakšno »multilateralno« izposojo osebnih vozil (koncept je bil zamišljen tako, da bi vsak lastnik avtomobila, ki bi se včlanil v nekakšen »klub«, lahko posojal svoje vozilo komur koli in kadar koli). Ker pa ni mogel iz svoje megalomanske kože, se je odločil, da bo poleg velikega parkirišča, kjer naj bi se nahajali ti avtomobili, kupil še poslovne prostore, ki jih je nameraval renovirati in jih opremiti z najnovejšim pohištvom.

Pri banki je najel kredit in se krepko zadolžil. Odplačevanje kredita mu niti ni povzročalo težav – na te je naletel tam, kjer je najmanj pričakoval – pri obrtnikih, ki jih je najel za obnovo poslovnih prostorov. Le-te je sicer kupil relativno poceni, so pa bili zato potrebni temeljite obnove.

Tako je poklical nekega znanca, ki je imel obrtniški s. p. in je na pogodbeni osnovi zaposloval nekaj obrtnikov. Prosil ga je, naj dela končajo čim prej, saj se mu je z začetkom poslovanja zaradi visokega kredita, ki ga je moral odplačevati, zelo mudilo. No, fantje so dela res opravili v pogodbeno dogovorjenem roku in štajerski podjetnik jim je – zadovoljen zaradi njihove ekspeditivnosti – brez problemov izplačal dogovorjeno plačilo.

Pasti podjemne pogodbe

Prej kot v dveh tednih je ugotovil, da so bila dela opravljena zelo malomarno. Voda v sanitarijah je puščala na več mestih, parket v pisarnah se je dvigal, električni kabli so bili položeni neprofesionalno, parkirišče je bilo le delno asfaltirano in še in še. Znanec je bil besen kot ris – poklical je nekega odvetnika, ki mu je zagotovil naj ne skrbi, saj kolega obrtnik odgovarja za slabo opravljena dela v skladu s pravili obligacijskega zakonika o jamčevanju za skrite napake.

A zadeva ni bila tako enostavna. Odvetnik namreč ni vedel, da je štajerski podjetnik zamudil rok za pisno obvestilo o ugotovljenih napakah, saj se je – nevešč pravnih pravil – z obrtnikom o njih pogovarjal le po telefonu. Pisno obvestilo o napakah pa je pomemben, nujen pogoj za uspešno uveljavljanje skritih napak pri podjemni pogodbi. Izvajalec namreč za skrite napake ne odgovarja (več), če ga naročnik o napakah, ki jih je opazil, ne obvesti v enem mesecu od tedaj, ko jih je opazil.

Ob tem se ni ustavil. Niti pomisliti ni hotel na to, da bo ostal brez pravičnega zadoščenja, potem, ko so ga obrtniki takole “okrog prinesli”, čeprav jim je plačal za njihovo delo vse do zadnjega centa. Vztrajal je, da procesna pomanjkljivost v obliki uradnega obvestila glede skritih napak pri vsej zadevi pač ne more biti edina merodajna.

Zoper obrtniško firmo je vložil tožbo na sodišče, v kateri je med drugim navedel, da so delavci ves čas vedeli za napake, pa mu o njih niso povedali in, da zato zanj enomesečni rok za obvestilo o napaki ne bi smel veljati. Po hudih mukah je vendarle uspel, sodišče mu je dalo prav in obrtniška firma mu je morala zaradi hudih napak, ki so si jih privoščili delavci te firme, plačati kar zajetno odškodnino.

Primer dokazuje, kako pomembno se je pri podjemni pogodbi držati pravil in rokov glede grajanja napak. Pravila o podjemni pogodbi (pogodbi o delu) se namreč lahko uporabijo tudi za nekatere umske, intelektualne storitve (denimo za izdelavo spletne strani, za prevod strokovnega besedila iz tujega jezika, tudi za poslovno svetovanje). Pri takih storitvah so pravila za grajanje napak običajno še strožja, saj pri njih težko govorimo o skritih napakah, ampak gre večinoma za očitne napake.

Preberite tudi: Podjemna ali avtorska pogodba.

Pri teh mora namreč naročnik izvršeno delo pregledati brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Če naročnik na podjemnikovo zahtevo, da naj ta pregleda in prevzame izvršeno delo, tega ne stori, se namreč šteje, da je delo prevzeto, po pregledu in prevzemu opravljenega dela pa podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu.

Izjema nastopi le, če je podjemnik za napake vedel, pa jih naročniku ni pokazal, kot smo nazorno videli zgoraj.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Sponzorska pogodba

Sponzorska pogodba

Slovenska zakonodaja sponzorske pogodbe izrecno ne ureja. Ne določa obveznih elementov ali oblike sponzorske pogodbe, to je oblikovala praksa sama, zato sta pri sklepanju pogodbe v veliki meri stranki prepuščeni svoji volji, željam in možnostim uporabe elementov določb iz drugih pogodb. Preberite več >>

Pasti investicijskih pogodb

Pasti investicijskih pogodb

Eden najbolj pomembnih trenutkov v razvoju zagonskega podjetja je sklenitev prve pogodbe o zunanji investiciji. Začne se namreč novo poglavje, v podjetje pa neredko vstopijo novi akterji, zunanji investitorji, s čimer se odprejo nove priložnosti in prerazporedi dosedanji režim. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Pogodba o nerazkritju informacij (Non disclosure agreement – NDA)

Pogodba o nerazkritju informacij (Non disclosure agreement – NDA)

Pogodba o nerazkritju informacij obravnava informacije zaupne narave, ki jih stranki delita zaradi različnih vzrokov in niso namenjene tretjim osebam. Preberite več >>

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Konkurenčna prepoved je obveznostnega značaja in pomeni, da delavci za svoj ali za tuj račun ne smejo opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Konkurenčna klavzula je dogovorne narave in velja le ob dogovoru. Preberite več >>

Podjetniki in sklepanje pogodb

Podjetniki in sklepanje pogodb

Sklepanje pogodb je eno izmed pogostih opravil podjetnika. Priporočljivo je, da se pogodba sklene za vsak posel, ki ga podjetnik pridobi. Tako je posel natančno definiran, podjetnik pa pridobi podlago za uveljavljanje stroškov ter plačilo. Ponujamo vam nekaj nasvetov za sklepanje pogodb. Preberite več >>

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba je tista, s katero se zastopnik zaveže, da bo skrbel, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem. Slednjo lahko naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, razmerje med strankama pa je po naravi posla zaupno in trajno. Preberite več >>

Prokurist podjetja

Prokurist podjetja

Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb. Preberite več >>

Oznake: , , , , , ,