Obdavčitev s.p.

V večini primerov se podjetniška pot začne s statusom samostojnega podjetnika, ki je obenem najprimernejši za začetek podjetniške poti.
Obdavčitev s.p.

Ključne informacije o obdavčitvi s.p.

Prednosti in slabosti statusa samostojnega podjetnika v primerjavi z drugimi oblikami bomo tokrat pustili ob strani in se posvetili zgolj obdavčitvi.

Samostojni podjetnik je fizična oseba. Za obdavčitev s.p. se zato uporablja Zakon o dohodnini. Predmet obdavčitve pri samostojnem podjetniku je dohodek iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Posebej se obravnava dohodek iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Tu se tudi uporabljajo nekatera specifična pravila za obdavčitev.

Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta, da se dejavnost opravlja:

  • trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in
  • neodvisno oziroma samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem).

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

Kdo so zavezanci za dohodek iz dejavnosti?

Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so vsi zasebniki. Sem sodijo poleg samostojnih podjetnikov posameznikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, samostojni novinarji).

Kako se ugotavlja davčna osnova?

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se za samostojnega podjetnika ugotavlja na enega izmed naslednjih dveh načinov:

1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček. Ta se ugotovi tako, da se od davčno priznanih prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo davčno priznani odhodki.

Za ugotavljanje davčno priznanih prihodkov in odhodkov se subsidiarno uporablja poleg ZDoh-2 tudi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, v skladu z računovodskimi standardi, ustrezno prilagojeni za davčne namene.

V primeru, da samostojni podjetnik izbere tak način izračunavanja davčne osnove, mora davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini, in sicer:

  • olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšavo za investiranje,
  • olajšavo za zaposlovanje in olajšavo za zaposlovanje invalidov,
  • olajšavo za zavezanca invalida,
  • olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • olajšavo za donacije.

V kolikor davčno priznani odhodki presegajo davčno priznane prihodke, zavezanec ustvari davčno izgubo. Za znesek ustvarjene davčne izgube lahko zavezanec zmanjšuje pozitivno davčno osnovo v prihodnjih davčnih obdobjih. Od 2014 se lahko davčna izguba koristi največ do višine 50% davčne osnove tekočega leta.

2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Druga možnost ugotavljanja davčne olajšave je poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. Pri tem izhajamo iz dejanskih davčno priznanih prihodkov, odhodki pa so določeni v pavšalu in znašajo 80 odstotkov ustvarjenih davčno priznanih prihodkov.

Za navedeni način ugotavljanja davčne osnove se lahko odloči le tisti zavezanec, ki izpolnjuje pogoj, da njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni v skladu z računovodskimi standardi, v davčnem letu pred ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne presegajo 50.000 evrov oziroma v določenih primerih 100.000 evrov.

V kolikor posameznik začne na novo opravljati dejavnost, se višina prihodkov ne upošteva kot kriterij. ZDoh-2 v 48. členu določa še nekatere posebne pogoje, kdaj se ne šteje, da je zavezanec začel na novo opravljati dejavnost. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je treba davčnemu organu priglasiti najkasneje do 31.3. za tekoče davčno leto.

V času ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dejanski odhodki, davčna olajšave in davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij ne upoštevajo. Zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v skladu s 4. odst. 73. člena ZGD-1 ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila.

Kateri način ugotavljanja davčne osnove je ugodnejši?

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi poslovnih evidenc o odhodkih in sestavljati letnih poročil. Zavezanci vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev.

Vodenje evidenc je preprosto, zato jih zavezanci praviloma lahko vodijo sami. Poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove zavezancem pri vodenju poslovnih knjig omogoča prihranek denarja in časa, seveda pa je to odvisno od obsega poslovanja.

V primeru, da se podjetnik odloči za ugotavljanje davčne osnove s pomočjo normiranih stroškov, ne more uveljavljati olajšav in drugih odhodkov, ki so lahko višji od normiranih. Ne smemo pozabiti tudi na to, da se izračun davčne osnove s pomočjo normiranih odhodkov lahko uveljavlja samo, če so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za to.

Kaj pa davčna stopnja?

Po kakšni davčni stopnji bo obdavčena davčna osnova s.p. je odvisno od tega, ali se davčna osnova ugotavlja s pomočjo dejanskih ali normiranih odhodkov.

1. Obdavčitev z upoštevanjem dejanskih odhodkov

V primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov se dohodek iz dejavnosti všteva v letno davčno osnovo posameznika. Celotna letna davčna osnova posameznika se nato obdavči po progresivni dohodninski lestvici. Ta je od 1.1.2018 dalje naslednja:

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih Znaša dohodnina v evrih
do 8.021,34 16 %
8.021,34 – 20.400,00 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34
20.400,00 – 48.000,00 4.625,65 + 34 % nad 20.400,00
48.000,00 – 70.907,20 14.009,65 + 39 % nad 48.000,00
nad 70.907,20 22.943,46 + 50 % nad 70.907,20

V praksi to pomeni, da za s.p., ki je obdavčen z dejanskimi odhodki in ima do 11.166,37 evrov prihodkov, velja bistveno višja davčna olajšava v višini 6.519,82 evrov. Če upoštevamo še stroške prispevkov in malice, to pomeni, da s.p. z obdavčitvijo po dejanskih odhodkih ob predpostavki, da je prihodkov do 11.166,37 evrov, ne plača dohodnine.

2. Obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov

Davčna stopnja se povišuje sorazmerno z višino davčne osnove. Obdavčitev je stopničasta. To pomeni, da se po višji davčni stopnji obdavči le tisti del davčne osnove, ki presega mejo pri posameznem dohodninskem razredu. Pri tem se upoštevajo vsi dohodki posameznika, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.

V primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dohodek iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo posameznika. Upoštevajo se fiksni normirani odhodki v višini 80 % prihodkov. Davčna osnova je 20 %, od tega se plača 20 % končnega davka.

Primer: 11.000 evrov prihodkov, 80 % normiranih odhodkov = 8.000 evrov, davčna osnova je 20 % = 2.200 evrov, od davčne osnove se plača 20 % končnega davka / dohodnine = 440 evrov.

Preverite višino prispevkov za  s.p.

Poleg obdavčitve s.p. se je potrebno zavedati tudi, da je za s.p. potrebno plačevati mesečne prispevke za socialno varnost. Višina je odvisna od tega, ali je zavezanec vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen ali pa je v obvezno zavarovanje vključen že na podlagi delovnega razmerja in opravlja dejavnost zgolj kot popoldanski s.p.

Storitve, ki jih podjetniki potrebujete

Ob oziroma po registraciji podjetja je modro poskrbeti še za nekaj formalnosti oziroma se poslužiti nekaterih storitev, ki so potrebne ali pa pomagajo pri poslovanju:

Poslovni račun za nemoteno poslovanje.
Najti prostor za registracijo sedeža podjetja, morda tudi coworking pisarno za delo.
Kakovostno računovodstvo. Za mlade podjetnike smo pripravili ugodno MP računovodstvo.
Sistem za enostavno izdajo računov, potnih nalogov ter spremljanje poslovanja.

VIRI:

  • Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2)
  • Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM / SPOT točki. Preberite več >>


Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev je več kot dobrodošla pomoč za vsakega podjetnika začetnika. Tovrstne zagonske pomoči Zavod RS za zaposlovanje ponuja vsakih nekaj let. Trenutno sta aktualni subvencija za samozaposlitev žensk in subvencija za samozaposlitev mladih do 28. leta. Višina subvencije je 5.000 evrov. Preberite več >>

Ponudba NLB za mlade podjetnike

Ponudba NLB za mlade podjetnike

NLB mladim in manj mladim podjetnikom nudi širok nabor storitev. Na voljo so paketi NLB Poslovni začetek za novoustanovljena podjetja in Center inovativnega podjetništva, ki nudi pomoč pri odprtju podjetja in poslovnega računa oziroma paketa. Če že poslujete, imamo na voljo NLB Poslovni paket. Preberite več >>

MP svetovanje

MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje. Preberite več >>

Kako do svoje turistične agencije?

Kako do svoje turistične agencije?

Turizem zadnja leta s hitrim porastom števila ljudi, ki se odločajo za potovanja in počitnice doživlja pravi razcvet. Temu povpraševanju sledi tudi ponudba, saj se povečuje tudi število turističnih agencij. Tokrat v članku predstavljamo pogoje, ki jih mora posameznik izpolnjevati za odprtje svoje turistične agencije. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda s "popoldanskega" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic) na "navadni" ali drugače rečeno "polni" s.p. Sprememba pride v poštev tedaj, ko podjetniku preneha zaposlitev za polni delovni čas. Preberite več >>

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital je kapital, ki je potreben za odprtje podjetja, za družbo, kot je na primer družba z omejeno odgovornostjo ali kapitalska družba oziroma družba, za katero je z zakonom določen nek minimalni osnovni kapital. Zagotovimo ga lahko v denarju ali pa v obliki stvarnega vložka v podjetje. Preberite več >>

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Od 1. julija 2013 dalje je ob 1. vpisu v poslovni register mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Preberite več >>

Normiran s.p. in dejanski s.p. – kakšna je razlika?

Normiran s.p. in dejanski s.p. – kakšna je razlika?

Ste se odločili, da boste postali samostojni podjetnik? Potem morate poleg dejavnosti, ki jo boste opravljali, določiti tudi ime podjetja, njegov sedež, vedeti pa morate tudi, ali boste odprli dejanski ali normiran s.p. Preberite več >>

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Vse družbe, razen tihe, so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu. Gospodarska družba odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem. Preberite več >>

Oznake: , , , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

05.07.2018 od 14:00 do 17:00
GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

Vsi smo že slišali za uredbo GDPR. Poenostavljeno rečeno, gre za spremembo, zaostritev pravil na področju varstva osebnih podatkov, ki močno vpliva na poslovanje podjetij, ki zbirajo osebne podatke o strankah. Kako se na spremembe, ki jih je prinesla uredba GDPR, pripraviti v praksi in kaj je potrebno urediti na vaši spletni strani ter kar se tiče hranjenja osebnih podatkov o strankah?
Preberite več >>

Vse za podjetje