Kolumna: 9 nasvetov SmartNinje za vstop na avstrijski trg

Avtor Matej Ramuta — 15.03.2016
Komentiraj!
Opravili ste analizo trga in ugotovili, da je Dunaj pravi kraj za nadaljnjo širitev vašega podjetja. Ne nazadnje je to 2,5-milijonski trg; večji kot celotna Slovenija. V nadaljevanju bom opisal izkušnje, ki smo jih pri selitvi na Dunaj doživeli v ekipi SmartNinje.
Kolumna: 9 nasvetov SmartNinje za vstop na avstrijski trg

Ekipa SmartNinja Austria, od leve proti desni: Larisa, Eva, Matej in Miha (Vir slike: osebni arhiv).

1. Navežite prve stike – poiščite ljudi, ki poznajo lokalno okolje

Pri navezavi prvih stikov na Dunaju nam je pomagal v Sloveniji živeči Perujec Jose Antonio Morales. Jose že nekaj let organizira različne startup dogodke tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji, pri čemer si je zgradil dobro mrežo poznanstev.

Lani jeseni se je domislil ideje, kako bi ta poznanstva unovčil. Kupil je kombi in objavil, da organizira startup ekspedicijo na Dunaj. Ker smo pri SmartNinji ravno takrat razmišljali o širitvi na Dunaj, smo ponudbo takoj zagrabili!

Jose nam je na ekspediciji predstavil Impact Hub in ljudi, aktivne v tamkajšnji startup skupnosti. Ker so Avstrijci podobno kot Slovenci dokaj introvertirani, je najbolj učinkovit način spoznavanja in grajenja zaupanja med ljudmi, da vas morebitnim sodelavcem in strankam predstavi oseba, ki že uživa njihovo zaupanje. Kako učinkovit je ta način, pove tudi dejstvo, da smo dve domačinki, ki smo ju spoznali preko Joseja, kasneje tudi zaposlili v avstrijski SmartNinji.

2. Udeležite se lokalnih podjetniških dogodkov

Čeprav o njej ne slišimo veliko, je dunajska startup skupnost močno razvita. Na Dunaju obratuje okoli 20 različnih prostorov za coworking, prav tako pa imajo že kar nekaj svetovno znanih startupov. Najbolj znani so Runtastic, ki ga je pred kratkim kupil Adidas, Blossom, popularno orodje za projektno vodenje, in CodeShip, prvi avstrijski startup v pospeševalniku Y Combinator.

Največja prostora za coworking na Dunaju sta Impact Hub in Sektor5, kjer je organiziranih ogromno podjetniških ter programerskih dogodkov. Na njihovih spletnih straneh in strani meetup.com lahko najdete vabila na marsikateri dogodek, ki bi vas zanimal, se usedete v avto in se ga udeležite.

Ti dogodki se večinoma začenjajo s polurno zamudo, ki pa je kot nalašč za mreženje in spoznavanje ljudi. Ti so (vsaj v dunajskem startup svetu) zelo prijazni in pripravljeni pomagati. Predlagam, da Dunaj na tak način obiščete dvakrat ali trikrat, preden se za nekaj mesecev preselite tja.

3. Za nekaj mesecev se preselite na Dunaj

Vem, da smo Slovenci pogosto malo zapečkarske sorte, vendar se boste morali tja za nekaj mesecev tudi preseliti, če resno mislite o širitvi posla na Dunaj. Bližnjice v smislu, da bi tam našli in najeli človeka, ki bi posel širil za vas, so pobožne želje, ki v praksi ne delujejo. Nekatera slovenska podjetja so to že poizkusila in klavrno pogrnila.

Mi smo se odločili za selitev na Dunaj za štiri mesece z možnostjo podaljšanja za kak mesec ali dva, če bi bilo potrebno. Prva težava, s katero se soočiš, je najti ugodno bivanje za tako kratko obdobje. Najem stanovanja na Dunaju sicer ni drag, saj tako občina kot tudi privatniki redno gradijo nove stanovanjske stavbe in tako stanovanj na Dunaju ne manjka. Je pa seveda težko najeti stanovanje za obdobje, krajše od enega leta.

Rešitev, ki smo jo našli mi, je LinkedLiving. To je moderna stanovanjska stavba, odprta šele od oktobra 2015, ki deluje po principu colivinga. V njej je okoli 700 majhnih stanovanj, večinoma garsonjer v velikosti hotelskih sob ali pa manjših enosobnih stanovanj. Vsako stanovanje ima svojo kopalnico in kuhinjo, v stavbi pa so tudi deljeni prostori: TV sobe, pralnice in sobe za učenje. Zakaj učenje? V LinkedLivingu večinoma živijo študenti pa tudi mladi zaposleni ljudje.

Cene za stanovanja v LinkedLivingu se gibljejo od 600 EUR naprej, pri čemer so v ceno že vključeni stroški in DDV.

4. Avto pustite doma, javni prevoz je zakon

Javni prevoz je na Dunaju odlično urejen. Jaz se večinoma vozim s podzemno železnico (U-Bahn), ki ima 5 linij ter vozi hitro in pogosto.

Pozor: na Google Maps boste U-Bahn zaman iskali, saj ga pri izračunu poti ne upoštevajo. Ko sem prvič računal, koliko časa mi bo vzelo, da pridem iz LinkedLivinga do centra Dunaja, mi je Google Maps pokazal eno uro (z S-Bahn). Nato sem našel spletno stran Wiener Linien, ki je pokazala, da bom za isto razdaljo z U-Bahnom porabil 10 minut.

5. Znanje nemščine ni nujno, da se znajdeš na Dunaju

Seveda je znanje nemščine priporočljivo, nikakor pa ni nujno. Veliko Dunajčanov zna angleško, pogosto pa se da kaj zmeniti tudi z znanjem srbohrvaščine (sam jo slišim vsaj enkrat dnevno). Dunaj je namreč zelo multikulturno mesto – po nekaterih podatkih je Avstrijcev tam le malce več kot 60 %.

6. Odprite podjetje v Avstriji

Čeprav lahko kjerkoli v EU poslujete s slovenskim podjetjem, vam priporočam, da za poslovanje v Avstriji tam tudi odprete podjetje. To velja še posebej, če poslujete s fizičnimi osebami (B2C), saj bodo te bolj zaupale avstrijskemu podjetju kot pa podjetju iz tujine (še posebej z juga).

Odpiranje podjetja je sicer zelo zbirokratiziran in dolgotrajen proces, ampak kljub temu na koncu vreden truda. Ravno zaradi zahtevnosti postopka se priporoča, da za odprtje podjetja najamete odvetnika. Tega se da dokaj ugodno dobiti prek organizacij podjetniškega podpornega okolja, na primer agencije ABA (Austrian Business Agency, v lasti avstrijske gospodarske zbornice) ali preko Impact Huba.

Minimalni zahtevani ustanovni kapital podjetja (GmbH) je uradno 35.000 EUR. Vendar obstaja določilo, ki pravi, da se lahko podjetje ustanovi tudi z 10.000 EUR ustanovnega kapitala (privilegiran GmbH). Še dodatno določilo pa pravi, da se lahko na začetku vloži le 5.000 EUR, razliko pa se v nadaljnjih letih dodaja iz deleža dobička, ki gre v kapitalske rezerve podjetja. Ob tem računajte še na okoli 1.500–3.000 EUR odvetniških in prevajalskih stroškov; končni znesek (skupaj s kapitalom) nanese približno toliko kot bi v Sloveniji.

7. Odprite podjetje v dvojezičnem območju

Za nas je celotni postopek trajal približno dva meseca, tudi ker smo morali prevesti kar nekaj dokumentov (ki se tičejo slovenskega podjetja) iz slovenščine v nemščino. Kasneje smo izvedeli, da se da temu izogniti, če bi podjetje odprli na dvojezičnem območju na Koroškem.

No, četudi bi se izognili prevajanju, bi odpiranje podjetja še vedno vzelo okoli 3–4 tedne. Kljub vsemu čakanju podjetje lahko s poslovanjem prične že takoj, ko se podpiše družbeno pogodbo in odpre tekoči račun (v pribl. 1 tednu), saj ima v tem obdobju podjetje naziv GmbH iG, kar pomeni GmbH v ustanavljanju.

8. Upoštevajte pravila pri oglaševanju zaposlitev

Ko imaš podjetje, ponavadi rabiš tudi zaposlene. Na naše prve oglase, ki so bili napisani na zelo “slovenski” način, se je prijavil le en človek. Dobrohotno nas je opozoril, da naši oglasi za delo niso napisani v skladu z avstrijsko zakonodajo, kar nam lahko hitro nakoplje na glavo inšpekcijo in kazen.

Kaj je bila največja pomanjkljivost? Da v oglas nismo napisali višine plačila. V Avstriji je to obvezno in vsi se tega držijo ter to v oglasu tudi pričakujejo. Sicer ni treba napisati zneska do pike natančno, lahko je v nekem razponu, vendar vseeno: napisati je treba.

Oblike dela in sodelovanja so podobne našim: redna ali začasna zaposlitev za polni ali delni delovni čas, sodelovanje s freelancerji, ki imajo s. p. (Einzelunternehmen), ali pa zaposlitev preko malega dela. Slednjega se verjetno spomnite tudi iz Slovenije, kjer je neslavno pogorelo na referendumu. V osnovi je podobno našemu študentskemu delu, a ga lahko opravljajo tudi druge kategorije prebivalstva in je navzgor omejeno z mesečnim zneskom 400 EUR.

Tudi obveznosti in pravice redno zaposlenih so podobne kot pri nas, prav tako progresivna obdavčitev plač – s to razliko, da so plače tam približno dvakrat višje in da se tudi progresivna obdavčitev začne pri temu primerno višjih plačah. Obvezni sta tudi 13. in 14. plača, ki igrata vlogo regresa in božičnice.

V Avstriji je treba biti pozoren tudi na to, da je del poklicev reguliran in jih tako lahko opravlja le tisti, ki ima ustrezno izobrazbo. Reguliranost poklicev je višja kot drugje po Evropi, vendar pa se počasi dogaja tudi deregulacija. Še pred nekaj leti je na primer poklic fotografa lahko opravljal le nekdo, ki je opravil magisterij iz fotografije in pridobil (drago) licenco. Če si hotel imeti fotografa recimo na svoji poroki, si lahko najel le fotografa z licenco, ki je seveda imel tudi temu ustrezno ceno.

9. Izkoristite startup “hype”

V Avstriji se da z zanimivo podjetniško zgodbo hitro priti v medije. Tudi vlada se zaveda pomena startupov, zato imajo na gospodarskem ministrstvu celo človeka, zadolženega za startup podjetništvo. V Avstriji startupi postajajo podobno zanimivi kot v Sloveniji, zato mediji hitro pograbijo tovrstne zgodbe – še posebej, če prihajajo iz tujine. Država si namreč močno prizadeva, da bi v Avstrijo pripeljala čim več tujih startupov. Z objavami v medijih si lahko tako hitro povečate prepoznavnost v Avstriji.

Prav tako je pomembno, da identificirate ključne osebnosti na svojem področju (angl. opinion makers) in jih pridobite na svojo stran, s čimer si pridobite tudi zaupanje ljudi, ki tem osebnostim zaupajo. To je seveda dokaj splošen nasvet, vendar sem težko bolj natančen, ker je način doseganja zaupanja različen od primera do primera. Pri SmartNinja kot ključne osebnosti iščemo predvsem znane in uspešne programerje. Najemamo jih za inštruktorje tečajev, z njimi pa opravljamo tudi intervjuje, ki jih objavljamo na svojem blogu in delimo po družbenih omrežjih.

Grajenje zaupanja do vašega podjetja in prepoznavnosti blagovne znamke terja čas. Na začetku gre počasi, vendar če zgradite dobre temelje, se to zelo obrestuje. Bodite potrpežljivi!

Koristne povezave:

O avtorju

Matej Ramuta je tehnični direktor v podjetju SmartNinja, ki ponuja tako začetne kot tudi napredne tečaje programiranja za podjetja in posameznike.

XR06 - single static MP coworking
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!