Odgovor strokovnjaka: Kaj lahko stori podjetnik, če ugotovi kršitev blagovne znamke?

Avtor Lena Šutanovac — 06.09.2016
Komentiraj!
V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka vam bomo pojasnili, kako lahko ukrepate, če ugotovite, da je tretja oseba kršila vašo blagovno znamko, ter kakšne zahtevke in pravna sredstva imate na voljo. Več preberite v nadaljevanju.
Odgovor strokovnjaka: Kaj lahko stori podjetnik, če ugotovi kršitev blagovne znamke?

Odgovor strokovnjaka: Kaj lahko stori podjetnik, če ugotovi kršitev blagovne znamke? (Vir slike: Bigstockphotos.com)

Vprašanje:

Kako naj ukrepam v primeru kršitve blagovne znamke?

Odgovor:

Kršitev blagovne znamke predstavlja vsak neupravičen poseg v pravice, ki izvirajo iz (ne)registrirane blagovne znamke. Za tovrstni poseg gre v primeru, ko nekdo brez pooblastila za prodajo in trženje uporablja enak ali podoben znak, kot je blagovna znamka pritožnika.

Kot podjetnik imate na voljo predvsem civilnopravne ukrepe, saj je kazenski pregon v pristojnosti policije in državnega tožilstva, upravni ukrepi pa v pristojnosti Finančne uprave in Tržnega inšpektorata.

1. Civilni ukrepi

V primeru spora v zvezi s kršitvijo blagovne znamke, lahko vložite:

  • tožbo zaradi kršitve pravic, pri kateri lahko uveljavljate več različnih tožbenih zahtevkov, kot so prepoved kršitve, odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode in objavo sodbe, 
  • ali pa predlog za izdajo začasne odredbe, ki bo kršitelju onemogočila uporabo gradiva, ki predstavlja kršitev blagovne znamke.

Tožbeni zahtevek je potrebno vložiti pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, saj je izključno pristojno za spore v zvezi s kršitvijo blagvone znamke. 

2. Kazenski ukrepi

Imetnik pravice do blagovne znamke lahko poda ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja pri policiji ali državnem tožilstvu. Kazenski ukrepi zaradi kaznivih dejanj v zvezi z blagovnimi znamkami se vodijo v kazenskem postopku, ki sodi v pristojnost policije državnega tožilstva in okrajnih sodišč na podlagi kršitve 233. člena Kazenskega zakonika, ki nosi naslov Neupravičena uporaba tuje oznake ali modela:

Preberite tudi: Kršitev in pravno varstvo blagovne znamke

"(1) Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi tujo firmo, znamko, geografsko označbo ali drugo posebno oznako za blago ali storitev ali uporabi bistveni del te oznake kot svojo firmo, znamko ali drug znak za označevanje blaga ali storitev, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi tuji model.
(3) Predmeti iz prvega in drugega odstavka tega člena ter orodja in naprave, ki se uporabljajo za njihovo izdelovanje, se vzamejo."

Poleg fizičnih oseb so v primeru storitve navedenega kaznivega dejanja kazensko odgovorne tudi pravne osebe po Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Zagrožene kazni za pravne osebe so denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe itd.

3. Upravni ukrepi

Upravne ukrepe izvajata Finančna uprava RS in Tržni inšpektorat RS. 

Imetnik pravice lahko pri Finančni upravi RS vloži zahtevo za carinsko ukrepanje, v kateri poda informacije o blagu in o kontaktnih podatkih oseb, ki jih je treba obvestiti v primeru suma, da se z blagom kršijo pravice intelektualne lastnine. S tem se carinskemu organu olajša prepoznavanje blaga, na drugi strani pa taka zahteva pospeši postopek, saj sta mu tako imetnik pravice kot kontaktna oseba že znani. O izdani odločbi Generalni finančni urad obvesti finančne urade.

V primeru suma o kršitvi se blago začasno zadrži, o čemer carinski organ obvesti tako imetnika pravice na eni strani kot deklaranta oziroma uvoznika ali lastnika blaga na drugi strani. Če se vpletene osebe ne dogovorijo o uničenju blaga, mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene.

Blago, za katero se ugotovi, da se z njim kratijo pravice intelektualne lastnine, se praviloma uniči.

Začetek postopka po uradni dolžnosti sproži carinski organ, če ugotovi da je blago očitno ponarejeno ali piratsko. Blago za tri delovne dni zadrži in če imetnik v tem času vloži zahtevo za ukrepanje, se postopek nadaljuje tako, kot je opisano zgoraj.

Tržni inšpektorat RS lahko v zvezi s pravicami industrijske lastnine ukrepa na zahtevo predvsem z vidika nelojalne konkurence (Zakon o varstvu konkurence).

Tržni inšpektorji lahko na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o tržni inšpekciji in Zakona o prekrških med drugim vstopijo v prostore, opravijo preglede (objektov, postrojev, naprav, predmetov, poslovnih knjig, pogodb, listin itd.), zaslišijo stranke in priče, vzamejo vzorce blaga, reproducirajo listine, preverijo, ali je na računalnikih nameščena legalna programska oprema, zasežejo piratsko blago itd. V primeru kršitev lahko sprejmejo predvsem dve vrsti ukrepov:

  • odredijo odpravo pomanjkljivosti v določenem roku (ureditvena odločba) in
  • izdajo odločbo o prekršku, v kateri med drugim izrečejo globo in morebitne stranske sankcije (odvzem predmetov). 

Zoper odločitve tržnega inšpektorata se lahko vloži zahteva za sodno varstvo pri pristojnem okrajnem sodišču.

Povzeto po:

Prijavi se na e-novice!