Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)

Avtor Nejc Setnikar — 24.06.2013
Komentiraj!
Pri nakupovanju blaga iz tujine končna cena ni nujno enaka tisti ceni, ki jo določi prodajalec iz tujine. V nekaterih primerih je za uvoženo blago potrebno plačati še carino, trošarino in davek na dodano vrednost.
Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)

Uvozne dajatve (Vir slike: Freeimages.com)

Nakupi iz drugih držav članic Evropske unije, razen v zelo redkih izjemah (blago, ki še ni bilo sproščeno v Evropski uniji ali pošiljke z območij, ki so izvzete iz carinskega območja Unije), so oproščeni carine in carinskega postopka. Pri uvozu poštnih pošiljk manjših vrednosti iz tretjih držav (držav, ki niso članice carinske unije EU) pa obstajajo oprostitve.

Carinska unija

Carinska unija je enoten trgovinski prostor, v katerem blago prosto kroži, ne glede na to, ali je bilo izdelano v EU ali uvoženo od drugod. Tako je mogoče finski mobilni telefon ali švedsko pohištvo uvoziti v Slovenijo brez plačila dajatev in brez carinske kontrole.

Carino za blago, uvoženo iz držav zunaj EU, denimo za televizor iz Južne Koreje, pa je treba plačati dajatve, ko blago prvič vstopi v EU, potem ni več ne carin ne kontrol.

EU stalno posodablja in avtomatizira postopke, ki lajšajo trgovanje prek njenih notranjih in zunanjih meja ter obljublja, da podjetjem kmalu ne bo več treba izpolnjevati carinskih obrazcev na papirju. Omrežja carinskih uprav vseh držav članic naj bi bila med seboj popolnoma elektronsko povezana, kar bi trgovcem v celotni EU omogočilo, da vse carinske postopke opravijo na enem mestu.

Od trenutka uvoza blaga na carinsko območje EU je to pod carinskim nadzorom in je lahko predmet kontrole carinskih organov. Za celotno blago, ki ga ni mogoče deklarirati ustno, je treba na meji vložiti carinsko deklaracijo za vnos blaga v želeni postopek. 

Uvoz blaga prek pošte

Kot je že zgoraj omenjeno, ni treba opravljati carinskih formalnosti za pošiljke, ki v Slovenijo prispejo iz drugih držav članic EU, razen če gre za blago, ki v EU še ni bilo sproščeno v prost promet ali je poslano z ozemelj, ki so izvzeta s carinskega območja EU ali davčnih območij posameznih držav članic.

Za blago, ki prispe iz tretjih držav (držav, ki niso članice EU), velja, da mora iti ob uvozu skozi carinski postopek. Te obveznosti so oproščene razglednice in pisma, razne tiskovine (kot npr. katalogi, ceniki, navodila za uporabo itd.), javne listine, poslovne knjige ter občasne pošiljke blaga neznatne vrednosti do skupne vrednosti 22 evrov, če niso zavezane plačilu uvoznih dajatev, razen pošiljk, ki vsebujejo alkohol in alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke.  

Uvozne dajatve

Uvozne dajatve so carine in druge dajatve s podobnim učinkom (npr. protidumpinške ali izravnalne dajatve). Carina se obračuna po predpisani stopnji od carinske vrednosti blaga, ki se običajno ugotavlja iz računa o nakupu, lahko pa tudi na osnovi vrednosti enakega ali podobnega blaga, uvoženega na carinsko območje EU in po ostalih predpisanih metodah. Uvozne dajatve je potrebno plačati tudi za rabljeno blago in brezplačne pošiljke.

Pri carinjenju blaga se uporabijo stopnje, predpisane v carinski tarifi (glej Carinska vrednost). Za blago v pošiljki nekomercialne narave, katerega vrednost ne presega 700 evrov, se pod določenimi pogoji lahko uporabi pavšalna carinska stopnja v višini 2,5 %. Carinska stopnja in ostali morebitni ukrepi v zvezi z uvozom in izvozom blaga se lahko ugotovijo s pomočjo brskalnika TARIC (glej brskalnik TARIC).

Poštne pristojbine do namembnega kraja se v celoti vštejejo v carinsko vrednost. Izjema je le blago v pošiljkah nekomercialne narave, pri katerih se poštne pristojbine v carinsko vrednost ne vštejejo.

Tako so pošiljke, sestavljene iz blaga zanemarljive vrednosti, ki se pošljejo neposredno iz tretje države prejemniku v EU, oproščene plačila DDV do vrednosti 22 EUR, plačila uvoznih dajatev pa, če vrednost blaga ne presega skupaj 150 EUR, na pošiljko.

Če je torej pošiljka npr. vredna 10 EUR, se ne plača niti carina niti DDV; če je pošiljka vredna npr. 50 EUR je treba plačati DDV, carina pa se ne plača; za pošiljko, ki pa bo vredna npr. 200 EUR, bo potrebno plačati carino in DDV.

Pri odločanju o odobritvi oprostitve dajatev za pošiljke zanemarljive vrednosti se upošteva skupna vrednost blaga v pošiljki in se poštne pristojbine za blago v skladu s carinskim zakonikom ne upoštevajo. Kadar pa se ugotavlja carinska vrednost v pošiljki zanemarljive vrednosti, so za določanje te pomembne tudi poštne pristojbine. Poštne pristojbine se torej za namene oprostitve ne upoštevajo, saj se ugotavlja vrednost blaga v pošiljki (in ne carinska vrednost). Kadar pogoji za oprostitev niso izpolnjeni, pa so poštne pristojbine del vrednosti, od katere je treba plačati dajatve.

Oprostitev uvoznih dajatev

Pri presoji, ali je blago v pošiljki upravičeno do oprostitve, se upošteva samo vrednost blaga (brez poštnine).

Plačila uvoznih dajatev so oproščene:

  • pošiljke, sestavljene iz blaga zanemarljive vrednosti, ki se pošiljajo neposredno iz tretje države (npr. ZDA, Kitajska) prejemniku v Uniji, in sicer do skupne vrednosti 150 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke;
  • blago v pošiljkah nekomercialne narave, ki jih iz tretje države pošiljajo fizične osebe drugim fizičnim osebam, ki živijo na carinskem območju EU. Pošiljka se šteje za pošiljko nekomercialne narave, če je priložnostna in vsebuje blago, namenjeno izključno osebni uporabi prejemnika ali njegove družine, glede na naravo in/ali količino blaga pa se vidi, da gre za nekomercialne namene - pošiljatelj pošlje pošiljko prejemniku brezplačno. Pod navedenimi pogoji je plačila uvoznih dajatev oproščeno blago, katerega skupna vrednost v pošiljki, vključno s spodaj navedenimi izdelki, ne presega vrednosti 45 evrov.

Davek na dodano vrednost

DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavljata po carinskih predpisih ugotovljena carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 20 % oziroma znižani stopnji 8,5 %. Znižana stopnja DDV velja npr. za prehrambene izdelke, zdravila, knjige itd.

Oprostitev DDV

 Pri presoji, ali je blago v pošiljki upravičeno do oprostitve DDV, se upošteva samo vrednost blaga (brez poštnine).

 Plačila DDV so oproščene:

  • pošiljke blaga neznatne vrednosti, poslane prejemniku kot pismo ali paket, v skupni vrednosti do 22 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter parfume in toaletne vode;
  • pošiljke nekomercialnega blaga, ki jih fizična oseba s prebivališčem v tujini brezplačno pošilja fizični osebi na carinskem območju EU do vrednosti 45 evrov. Pogoji za oprostitev plačila DDV za blago v pošiljki nekomercialne narave so smiselno enaki pogojem za oprostitev plačila uvoznih dajatev. V pošiljki nekomercialne narave se brez plačila DDV lahko uvozi tudi minimalna količina tobačnih izdelkov (do 50 cigaret ali do 10 cigar), alkoholne pijače (1 liter žgane pijače ali penine ali 2 litra vina), 50 gramov parfuma ali 0,25 litra toaletne vode, 500 gramov kave in 100 gramov čaja.

Trošarine

Ob uvozu izdelkov, ki so zavezani plačilu trošarine, kot so npr. alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačni izdelki, se poleg uvoznih dajatev in DDV obračuna tudi trošarina.

Oprostitev trošarin

Oprostitev plačila trošarine velja samo za omejene količine trošarinskih izdelkov v pošiljkah nekomercialne narave. Omejitve pri blagu nekomercialne narave so enake kot pri oprostitvi plačila DDV. Če so količine navedenih izdelkov v pošiljki presežene, se trošarina obračuna od njihove celotne količine. 

Povračilo ali odpust zneska dajatev ob vrnitvi poškodovanega ali neustreznega blaga

Blago, poslano po pošti, se lahko vrne in prejemnik lahko v zakonsko predpisanih primerih zahteva povračilo oziroma odpust dajatev.

Kadar se blago poslano po pošti vrne, carinski organ na zahtevo prejemnika razveljavi carinsko deklaracijo za sprostitev v prost promet in povrne znesek plačanih dajatev, ob pogojih, da se zahteva za razveljavitev vloži v treh mesecih od dneva sprejema deklaracije in je bilo blago izvoženo na naslov dejanskega dobavitelja ali na drug naslov, ki ga je navedel dobavitelj. 

Če prejemnik vrne blago, poslano po pošti zato, ker je bilo v trenutku sprejema poškodovano ali ni ustrezalo določbam pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo, lahko v roku 12 mesecev od dneva prepustitve blaga (t. i. uvoz) zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev. Povračilo ali odpust zneska dajatev se odobri pod pogojem, da blago ni bilo uporabljeno in se bo izvozilo s carinskega območja EU. 

V roku 12 mesecev od uvoza pa lahko prejemnik zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev v drugih primerih, ki urejajo posebno situacijo in izhajajo iz okoliščin, pri katerih ne gre niti za malomarnost niti za goljufivo ravnanje udeleženega.  

Kadar se poleg uvoznih dajatev zahteva tudi povračilo ali odpust DDV, se lahko vračilo DDV izvrši z izplačilom ustreznega zneska le za tisti del, za katerega prejemnik blaga, ki je plačal znesek DDV, ki ni zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV. Če je bil DDV od uvoza že upoštevan kot odbitek DDV, se plačilo DDV vrne oziroma odpusti le, če zavezanec dokaže, da je odbitek DDV zmanjšal za znesek DDV, ki naj bi ga carinski organ vrnil oziroma katerega plačilo naj bi odpustil. 

Oprostitev plačila uvoznih dajatev pri blagu v osebnih prtljagi potnikov, ki prihajajo iz tretjih držav

Blago v osebni prtljagi potnikov, ki prihajajo iz tretjih držav, se lahko uvozi brez plačila uvoznih dajatev, DDV in trošarin, če je blago nekomercialne narave in njegova skupna vrednost ne presega 300 evrov na osebo. Za potnike v zračnem in pomorskem prometu znaša ta vrednost 430 evrov.

Za potnike, mlajše od 15 let, znaša vrednost oprostitve 150 evrov, ne glede na prevozno sredstvo, s katerim potujejo.

Za trošarinske izdelke se oprostitev uporablja ob upoštevanju nekaterih količinskih omejitev.

Ponaredki

Varstvo pravic intelektualne lastnine je ena od nalog carinskih organov pri nadzoru uvoženega blaga. Izvaja se za blagovne znamke, modele, patente, avtorske in druge pravice, za katere je bila v Sloveniji ali drugi državi članici EU vložena zahteva za ukrepanje. Ob sumu, da se z uvoženim blagom kratijo pravice intelektualne lastnine, carinski organi blago začasno zadržijo in o tem obvestijo prejemnika blaga in imetnika pravice (npr. lastnika blagovne znamke). Na zahtevo imetnika pravice lahko pride do odvzema in uničenja takega blaga.

Nasveti za izogib plačilu uvoznih dajatev pri spletnem nakupovanju

Spletna naročila iz Združenih držav Amerike, Kitajske ali iz katere druge države, ki ni članica EU, razdelite na več naročil manjše vrednosti, saj se tako lahko izognete plačilu DDV in carine.

Pri preračunavanju vrednosti blaga carinski organi uporabljajo tečajno listo za komitente Banke Slovenije, katera uporablja prodajni tečaj, veljaven prvega v mesecu, za cel mesec. (Vir: T. Rus)

Še nasvet za uporabnike plačilnega sistema PayPal. V sistemu PayPal nastavite, da banka menja valute, saj ima le-ta bolj ugoden tečaj kot PayPal. 

Slednje lahko nastavite na spodaj opisani način:
Profile 
My money 
My preapproved payments - update 
Set Available Funding Sources 
To potem pripelje na stran: 
Manage Funding Sources 
V Conversion Options izberite drugo možnost, ne možnosti PayPal. (Vir: T. Rus)

Nasvet za čimprejšnjo dostavo pošiljke

Če naročite pošiljko preko spleta, se dogovorite s pošiljateljem (prodajalcem), da pošiljki priloži račun o nakupu. V večini primerov bo tako carinski organ imel na voljo potrebne podatke in bo lahko pošiljko obravnaval takoj in brez predhodnega obveščanja prejemnika, blago pa bo praviloma takoj sproščeno v prost promet in že naslednji delovni dan tudi dostavljeno prejemniku.  

Vir: www.carina.dov.si

XR06 - single static MP coworking
shranjeno pod: , ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!