Varnost in zdravje pri delu v podjetju

Varnost in zdravje pri delu je zakonska obveznost vsakega delodajalca; spodaj so obveznosti, ocena tveganja, posebnosti za s.p. in globe.

Naloga vsakega delodajalca je, da za svoje zaposlene zagotovi zdravje in varnost pri delu.

Delodajalec mora izvesti oceno tveganja in jo primerno dokumentirati v izjavi o varnosti. Lahko se odloči, da bo vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu prevzel sam. A le, če je opravil splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu ali pa je opravil prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje. Če tega ni storil, mora med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu; če nalog ne more zagotoviti s svojimi strokovnimi delavci, jih lahko poveri zunanji strokovni službi z dovoljenjem ministra, pristojnega za delo. Odgovornosti delodajalca to ne odvzame.

Obveznosti delodajalca

1.) Usposabljanje zaposlenih

Ob sklenitvi delovnega razmerja mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela. Prav tako mu mora nuditi ustrezno izobraževanje:

• ob razporeditvi na drugo delovno mesto,
• ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
• ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Opravljati mora tudi potrebne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo, ki jih opravlja na delovnem mestu. Za delavce na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ali kjer so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše, pa mora delodajalec določiti obvezne občasne preizkuse usposobljenosti; rok med preizkusi ne sme biti daljši od dveh let.

Usposabljanje mora biti za uslužbence brezplačno in mora potekati v njihovem delovnem času. Usposabljanje mora opraviti vsak delavec v smislu ZVZD-1; ta izraz zajema tudi osebe, ki za delodajalca delajo na drugi pravni podlagi (npr. študente prek napotnice) ali zaradi usposabljanja. Delodajalec, ki naloge varnosti pri delu prevzame sam, mora izpolnjevati pogoje iz 30. člena (splošni del strokovnega izpita ali prilagojeno usposabljanje).

2.) Zagotavljanje varnosti

Delodajalec mora zagotavljati zdravje in varnost pri delu z naslednjimi ukrepi:

• overi opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu,
• overi naloge varovanja zdravja pri delu pooblaščenemu zdravniku,
• sprejme ukrepe za zagotavljanje požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi,
• sprejme ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti,
• obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi,
• izdaja navodila za varno delo,
• usposablja delavce za varno delo,
• zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu,
• zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme,
• zagotavlja zdravstvene preglede delavcev.

3.) Obveščanje o nevarnostih

Pomembno je, da so vsi zaposleni dobro obveščeni in se zavedajo nevarnosti, ki se jim lahko zgodi pri delu.

Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V primerih, ko delavcem grozi neposredna nevarnost, pa so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Prav tako mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.

O začetku del, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, mora delodajalec pred začetkom delovnega procesa obvestiti inšpekcijo dela.

4.) Ocenjevanje tveganja

Ocena tveganja je postopek, s katerim delodajalec ovrednoti tveganja za varnost in zdravje zaposlenih, ki jih predstavljajo nevarnosti na delovnem mestu. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela in obravnava naslednja vprašanja:

• kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
• ali je nevarnosti mogoče odpraviti,
• če to ni mogoče pa kakšni preventivni ali varnostni ukrepi bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

Ocena tveganja je dinamičen proces. Podjetjem in organizacijam omogoča vzpostavitev dejavne politike na področju obvladovanja tveganj na delovnem mestu. Po trenutni zakonodaji je ocena tveganja obveznost vsakega delodajalca. To pomeni velikih, majhnih in srednje velikih podjetij, ustanov, samostojnih podjetnikov, kmetov ipd.

Če postopek ocenjevanja tveganja kot začetek pristopa k obvladovanju tveganj ni dobro izveden ali pa sploh ni izveden, je velika verjetnost, da podjetje nima ustreznih preventivnih ukrepov. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu morajo sodelovati tudi zaposleni. Posvetovanje z zaposlenimi in njihova vključitev v oceno tveganja sta ključnega pomena.  Le tako se lahko zagotovi, da so nevarnosti določene ne samo na podlagi znanja, ampak tudi na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce.

Pristop k oceni tveganja

Postopek ocenjevanja tveganja, ki ga določa 17. člen ZVZD-1, obsega pet korakov:

Vir slike: Osha.mddsz.gov.si

Obstajajo tudi drugi postopki. Ti so namenjeni podjetjem, pri poslovanju katerih se pojavljajo večja in bolj zapletena tveganja.

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so ali bi lahko bili delavci izpostavljeni. Postopek mora obsegati:

• identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
• ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
• oceno tveganja; ta mora upoštevati verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
• odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

• ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
• ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
• ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Izjava o varnosti z oceno tveganja

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za zdravje in varnost pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
• opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti.

V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Posebne zdravstvene zahteve

Poleg izjave o varnosti z oceno tveganja mora delodajalec določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.

Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Delodajalec pa mora tudi po izdelavi same izjave o varnosti zagotavljati zdravje in varnost pri delu v skladu z izjavo o varnosti zlasti tako, da:

• poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
• obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
• usposablja delavce za varno in zdravo delo;
• zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
• z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
• z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
• zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Obveznosti samozaposlene osebe pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu

Samozaposlena oseba je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb.

Samozaposlena oseba je  v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in drugimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.

Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

Samozaposlena oseba z minimalnimi tveganji pri delu (npr. pisatelj, grafični oblikovalec ipd.), ima v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu naslednje obveznosti:

• obveznosti z uporabo sredstev za delo, npr. delo s slikovnim zaslonom,
• obveznost prijave nezgode pri delu (nezmožnost za delo več kot tri delovne dni), poklicne bolezni in nevarnega pojava inšpekciji dela,
• dolžnost varstva pred požarom.

Ocenjevanje tveganj pri samozaposlenih osebah

Prav tako kot delodajalec mora tudi samozaposlena oseba oceniti tveganje pri delu in v zvezi z delom.

Samozaposlena oseba ugotovi, ali v njenem delovnem procesu obstajajo tveganja, upoštevaje predpise o zagotavljanju varnosti pri delu pri uporabi sredstev za delo in v delovnem okolju. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Zdravje in varnost pri delu v primeru popoldanskega s.p.

Glede na definicijo 55. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, popoldanskega s.p. v tem smislu ni mogoče šteti za samozaposleno osebo, saj popoldanski s.p. praviloma ni edini ali glavni poklic. Če popoldanski s.p. zaposli delavca ali v delovni proces vključi druge osebe, pa ima po ZVZD-1 položaj delodajalca in zanj veljajo obveznosti delodajalca.

Razlika: nezgoda pri delu in poškodba pri delu

Za nezgodo pri delu šteje:

• nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Za poškodbo pri delu šteje:

• poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
• poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
• obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Prva pomoč v pisarni

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam. Sprejeti mora tudi ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. Ukrepi morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih. Upoštevati morajo druge navzoče osebe v delovnem procesu.

Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu določa, da mora biti v vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za prvo pomoč; pri delih, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode, pa po en usposobljen delavec na vsakih 20 delavcev. Omarica za prvo pomoč mora biti na voljo na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto (pri večji nevarnosti na vsakih 20). Usposobljeni delavci morajo izpit iz prve pomoči opraviti vsakih pet let.

Varstvo pred požarom in evakuacija

Delodajalec mora v skladu s posebnimi predpisi (kot so Zakon o varstvu pred požarom, Pravilnik o požarnem varovanju, Pravilnik o požarnem redu idr.) sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo. Kadar je to potrebno, pa tudi ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom. Enako velja za samozaposleno osebo.

Zdravstveni pregledi zaposlenih

Delodajalec je svojim zaposlenim, v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, dolžan zagotoviti predhodni zdravstveni pregled. Nato pa še periodične zdravstvene preglede. To zapiše v izjavo o varnosti po napotkih strokovnjaka s področja medicine dela. Strokovnjak tudi določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov.

Predhodni preventivni zdravstveni pregled je potrebno opraviti:

• pred prvo zaposlitvijo ali
• po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca. Ocenjuje se tudi njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca.

Delo z zasloni

Vse več zaposlenih pri svojem delu uporablja računalnik. Obremenitev oči, otrdelost v vratu in ramenih in bolečine v križu so le nekateri izmed simptomov, ki so posledica dolgotrajnega dela z računalnikom. Dalj časa trajajoča prisilna drža telesa, nepravilna postavitev zaslona, tipkovnice in miške, neustrezen stol in delovna miza so glavni razlogi za fizično neudobje.

Varnost pri delu tu pomaga predvsem preventivno. Težave je mogoče odpraviti z dobro ureditvijo delovnega mesta in ustrezno organizacijo dela. Pa tudi s pravilno rabo računalniške opreme, na način kot določa Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom.

Globe za kršitve varnosti in zdravja pri delu

Nadzor nad izvajanjem zakona opravlja inšpekcija dela, prekrškovni organ pa lahko izreče globo v okviru predpisanega razpona. Spodnji razponi izhajajo iz ZVZD-1.

Prekršek stori delodajalec tudi, če izjave o varnosti ne objavi ali je ne posreduje delavcem, ne zagotovi predpisane prve pomoči in ukrepov za požarno varstvo ali ne določi občasnih preizkusov usposobljenosti. Besedilo zakona je v Uradnem listu RS.

Pogosta vprašanja o varnosti in zdravju pri delu

Kako pogosto je treba preizkušati usposobljenost za varno delo?

Delodajalec mora določiti obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za delavce na delovnih mestih z večjo nevarnostjo za nezgode in poklicne bolezni ali s pogostejšimi nezgodami. Rok med preizkusi ne sme biti daljši od dveh let (38. člen ZVZD-1).

Koliko delavcev mora biti usposobljenih za prvo pomoč?

Vsaj en usposobljen delavec mora biti prisoten v vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni, pri delih z večjo nevarnostjo za nezgode pa po en na vsakih 20 delavcev. Izpit iz prve pomoči je treba opraviti vsakih pet let.

Kdaj je treba nezgodo prijaviti inšpekciji dela?

Delodajalec mora takoj prijaviti nezgodo s smrtnim izidom, nezgodo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen (41. člen ZVZD-1). Enako velja za samozaposleno osebo (59. člen).

PRILOGE:

• Varnost pri delu: Ocenjevanje tveganja za mala in srednje velika podjetja

VIRI:

• MDDSZ: Zdravje in varnost pri delu
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS 43/2011)
• Podzakonski akti, sprejeti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu
• Inšpektorat RS za delo

Sorodne vsebine

• Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
• Koliko nas zaposleni stane v enem letu?