Varnost in zdravje pri delu v podjetju

Vsak delodajalec mora za svoje zaposlene zagotoviti zdravje in varnost pri delu. Izvesti mora oceno tveganja in jo dokumentirati v izjavi o varnosti.
zdravje in varnost pri delu

Varnost in zdravje pri delu v podjetju

Naloga vsakega delodajalca je, da za svoje zaposlene zagotovi zdravje in varnost pri delu.

Delodajalec mora izvesti oceno tveganja in jo primerno dokumentirati v izjavi o varnosti. Lahko se odloči, da bo vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu prevzel sam. A le, če je opravil splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu ali pa je opravil prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje. Če tega ni storil, mora za to pooblastiti zunanjo osebo, ki mora imeti primerno strokovno izobrazbo in ustrezna pooblastila.

Obveznosti delodajalca

1.) Usposabljanje zaposlenih

Ob sklenitvi delovnega razmerja mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela. Prav tako mu mora nuditi ustrezno izobraževanje:

  • ob razporeditvi na drugo delovno mesto,
  • ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
  • ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Opravljati mora tudi potrebne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo, ki jih opravlja na delovnem mestu. Za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so poškodbe pogostejše, pa mora občasne preizkuse izvajati vsaki dve leti.

Usposabljanje mora biti za uslužbence brezplačno in mora potekati v njihovem delovnem času. Opraviti ga mora tudi podjetnik oziroma delodajalec sam in vsi honorarno zaposleni, med katere uvrščamo tudi študente in dijake.

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

2.) Zagotavljanje varnosti

Delodajalec mora zagotavljati zdravje in varnost pri delu z naslednjimi ukrepi:

  • overi opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu,
  • overi naloge varovanja zdravja pri delu pooblaščenemu zdravniku,
  • sprejme ukrepe za zagotavljanje požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi,
  • sprejme ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti,
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi,
  • izdaja navodila za varno delo,
  • usposablja delavce za varno delo,
  • zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu,
  • zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme,
  • zagotavlja zdravstvene preglede delavcev.

3.) Obveščanje o nevarnostih

Pomembno je, da so vsi zaposleni dobro obveščeni in se zavedajo nevarnosti, ki se jim lahko zgodi pri delu.

Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V primerih, ko delavcem grozi neposredna nevarnost, pa so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Prav tako mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.

O začetku del, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, mora delodajalec obvestiti inšpekcijo dela, in sicer najmanj petnajst dni pred začetkom delovnega procesa.

4.) Ocenjevanje tveganja

Ocena tveganja je postopek, s katerim delodajalec ovrednoti tveganja za varnost in zdravje zaposlenih, ki jih predstavljajo nevarnosti na delovnem mestu. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela in obravnava naslednja vprašanja:

  • kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
  • ali je nevarnosti mogoče odpraviti,
  • če to ni mogoče pa kakšni preventivni ali varnostni ukrepi bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

Ocena tveganja je dinamičen proces. Podjetjem in organizacijam omogoča vzpostavitev dejavne politike na področju obvladovanja tveganj na delovnem mestu. Po trenutni zakonodaji je ocena tveganja obveznost vsakega delodajalca. To pomeni velikih, majhnih in srednje velikih podjetij, ustanov, samostojnih podjetnikov, kmetov ipd.

Če postopek ocenjevanja tveganja kot začetek pristopa k obvladovanju tveganj ni dobro izveden ali pa sploh ni izveden, je velika verjetnost, da podjetje nima ustreznih preventivnih ukrepov. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu morajo sodelovati tudi zaposleni. Posvetovanje z zaposlenimi in njihova vključitev v oceno tveganja sta ključnega pomena.  Le tako se lahko zagotovi, da so nevarnosti določene ne samo na podlagi znanja, ampak tudi na podlagi poznavanja delovnih razmer in vzorcev škodljivih učinkov na delavce.

Pristop k oceni tveganja

Petstopenjski pristop k oceni tveganja bi moral po oceni Evropske agencije za zdravje in varnost pri delu praviloma ustrezati vsakemu podjetju:

ocena_tveganja

Vir slike: Osha.mddsz.gov.si

Obstajajo tudi drugi postopki. Ti so namenjeni podjetjem, pri poslovanju katerih se pojavljajo večja in bolj zapletena tveganja.

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so ali bi lahko bili delavci izpostavljeni. Postopek mora obsegati:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja; ta mora upoštevati verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

  • ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
  • ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
  • ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Izjava o varnosti z oceno tveganja

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za zdravje in varnost pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti.

V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Posebne zdravstvene zahteve

Poleg izjave o varnosti z oceno tveganja mora delodajalec določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.

Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Delodajalec pa mora tudi po izdelavi same izjave o varnosti zagotavljati zdravje in varnost pri delu v skladu z izjavo o varnosti zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Obveznosti samozaposlene osebe pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu

Samozaposlena oseba je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb.

Samozaposlena oseba je  v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in drugimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.

Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

Samozaposlena oseba z minimalnimi tveganji pri delu (npr. pisatelj, grafični oblikovalec ipd.), ima v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu naslednje obveznosti:

  • obveznosti z uporabo sredstev za delo, npr. delo s slikovnim zaslonom,
  • obveznost prijav inšpekciji za delodajalca,
  • dolžnost varstva pred požarom.

Ocenjevanje tveganj pri samozaposlenih osebah

Prav tako kot delodajalec mora tudi samozaposlena oseba oceniti tveganje pri delu in v zvezi z delom.

Samozaposlena oseba ugotovi, ali v njenem delovnem procesu obstajajo tveganja, upoštevaje predpise o zagotavljanju varnosti pri delu pri uporabi sredstev za delo in v delovnem okolju. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Zdravje in varnost pri delu v primeru popoldanskega s.p.

Glede na definicijo 55. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, popoldanskega s.p. v tem smislu ni mogoče šteti za samozaposleno osebo, saj popoldanski s.p. ni edini in glavni poklic le-tega.

Razlika: nezgoda pri delu in poškodba pri delu

Za nezgodo pri delu šteje:

  • nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Za poškodbo pri delu šteje:

  • poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
  • poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
  • obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Prva pomoč v pisarni

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam. Sprejeti mora tudi ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. Ukrepi morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih. Upoštevati morajo druge navzoče osebe v delovnem procesu.

Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu določa, da mora biti v vsakem delovnem procesu vsaj en delavec, ki je usposobljen nuditi prvo pomoč. Hkrati pa mora delodajalec zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč.

Varstvo pred požarom in evakuacija

Delodajalec mora v skladu s posebnimi predpisi (kot so Zakon o varstvu pred požarom, Pravilnik o požarnem varovanju, Pravilnik o požarnem redu idr.) sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo. Kadar je to potrebno, pa tudi ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom. Enako velja za samozaposleno osebo.

Zdravstveni pregledi zaposlenih

Delodajalec je svojim zaposlenim, v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, dolžan zagotoviti predhodni zdravstveni pregled. Nato pa še periodične zdravstvene preglede. To zapiše v izjavo o varnosti po napotkih strokovnjaka s področja medicine dela. Strokovnjak tudi določi vrsto, obseg, vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov.

Predhodni preventivni zdravstveni pregled je potrebno opraviti:

  • pred prvo zaposlitvijo ali
  • po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca. Ocenjuje se tudi njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca.

Delo z zasloni

Vse več zaposlenih pri svojem delu uporablja računalnik. Obremenitev oči, otrdelost v vratu in ramenih in bolečine v križu so le nekateri izmed simptomov, ki so posledica dolgotrajnega dela z računalnikom. Dalj časa trajajoča prisilna drža telesa, nepravilna postavitev zaslona, tipkovnice in miške, neustrezen stol in delovna miza so glavni razlogi za fizično neudobje.

Varnost pri delu tu pomaga predvsem preventivno. Težave je mogoče odpraviti z dobro ureditvijo delovnega mesta in ustrezno organizacijo dela. Pa tudi s pravilno rabo računalniške opreme, na način kot določa Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom.

PRILOGE:

VIRI:

  • MDDSZ: Zdravje in varnost pri delu
  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS 43/2011)
  • Podzakonski akti, sprejeti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu
  • http://www.id.gov.si/
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Kako zaščititi poslovne skrivnosti svojega podjetja?

Kako zaščititi poslovne skrivnosti svojega podjetja?

Vsak podatek, ki vašemu podjetju daje konkurenčno prednost, je mogoče na splošno opredeliti kot poslovno skrivnost. Vsako podjetje ima poslovne skrivnosti in pomembno je, da jih zaščitite pred uporabo brez vaše vednosti. Preberite več >>

Podjetništvo niso samo uspehi, ampak tudi neuspehi

Podjetništvo niso samo uspehi, ampak tudi neuspehi

Raziskujemo nekaj večjih podjetniških neuspehov po svetu, zakaj so se zgodili in kaj bi lahko podjetja storila drugače. Podjetništvo je namreč hkrati polno tveganj in polno nagrad, posledično pa imajo tudi najuspešnejši ustanovitelji svoj delež neuspehov in napak. Preberite več >>

Nadgradite svoje poslovanje s temi nasveti

Nadgradite svoje poslovanje s temi nasveti

Uspeh podjetja je pogosto odvisen od spretnosti in odločitev podjetnika. V današnjem konkurenčnem poslovnem okolju je ključno, da podjetniki sprejemajo premišljene odločitve in sledijo najboljšim praksam za rast svojega podjetja. V tem članku bomo predstavili nekaj ključnih nasvetov, ki vam lahko pomagajo nadgraditi vaše podjetje in doseči želene rezultate. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Mreženje kot ključni faktor za zagonska podjetja

Mreženje kot ključni faktor za zagonska podjetja

Vzpostavljanje odnosov in mreženje je za podjetja, ki iščejo vire za rast, inovacije in dolgoročno trajnost, bistvenega pomena. Strokovnjaki pravijo, da uspeh in širitev startupov nista odvisna le od financiranja, ampak predvsem od sposobnosti podjetnikov za mreženje in ustvarjanje učinkovitih partnerstev. Preberite več >>

Kako dober vodja ukrepa ob težavah?

Kako dober vodja ukrepa ob težavah?

Težave so stalnica, ki spremlja vsakega podjetnika. Ni namreč običajno, da bi stvari od ustanovitve podjetja dalje potekale brez zapletov, zato je pomembno, da se podjetnik že zelo zgodaj nauči, kako ukrepati v primeru, če nastopijo težave. Preberite več >>

15 odličnih taktik za pogajanje

15 odličnih taktik za pogajanje

Pogajanje predstavlja pomemben del vsakdanjika marsikaterega podjetnika. Naj gre za prodajo, podpis nove pogodbe o sodelovanju, prepričevanje investitorja ali kaj drugega - nujno je, da se podjetnik v takšnih situacijah dobro znajde. Preberite več >>

Bodite pripravljeni na kibernetske napade

Bodite pripravljeni na kibernetske napade

V dobi, ki jo zaznamujejo naraščajoče kibernetske grožnje in s tem povezani visoki stroški podjetij, se tradicionalni pristopi boja proti kibernetskim napadom kažejo za neuspešne. Preberite več >>

Kako v 5 preprostih korakih napisati učinkovito ponudbo?

Kako v 5 preprostih korakih napisati učinkovito ponudbo?

Za poslovneža je poslovna ponudba zelo pomemben dokument. Gre za pisni dokument, ki se lahko pošlje nenapovedano ali pa na zahtevo naročnika. Večina podjetij, katerih poslovanje temelji na storitvah, deluje na podlagi poslovnih predlogov. Preberite več >>

9 korakov za dober ugled podjetja in pridobitev strank

9 korakov za dober ugled podjetja in pridobitev strank

Ugled vašega podjetja je njegova največja vrednost. V času, ko se informacije širijo s svetlobno hitrostjo, lahko vaš ugled zelo hitro pripomore k napredku poslovanja, ali pa ravno nasprotno: k njegovemu propadu. Naučite se strategij, da zaščitite dober ugled. Preberite več >>

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje