Varstvo pri delu

Avtor Nika Penšek — 20.02.2011
Komentiraj!
Vsak podjetnik mora z zaposlitvijo delavcev kot delodajalec le-tem nuditi potrebno varnost ter zdravje pri delu. V to obveznost se vključuje tudi preprečevanje nevarnosti pri delu, obveščanje in usposabljanje delavcev z ustrezno organiziranostjo idr.
Varstvo pri delu

Varstvo pri delu (Vir slike: sxc.hu)

Obveznosti delodajalca

Usposabljanje

Ob sklenitvi delovnega razmerja mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela. Prav tako mu mora nuditi ustrezno izobraževanje ob razporeditvi na drugo delovno mesto, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Preverjati mora tudi potrebne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo, ki jih opravlja na delovnem mestu. Za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so poškodbe pogostejše, pa mora občasne preizkuse izvajati vsaki dve leti.

Usposabljanje mora biti za uslužbence brezplačno in mora potekati v njihovem delovnem času. Opraviti ga mora tudi podjetnik oziroma delodajalec sam in vsi honorarno zaposleni, med katere uvrščamo tudi študente in dijake.

Zagotavljanje varnosti

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu z naslednjimi ukrepi:

  • overi opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, naloge varovanja zdravja pri delu pa pooblaščenemu zdravniku,
  • sprejme ukrepe za zagotavljanje požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi,
  • sprejme ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti,
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi, ter izdaja navodila za varno delo,
  • usposablja delavce za varno delo,
  • zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu,
  • zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme,
  • zagotavlja zdravstvene preglede delavcev.

Obveščanje

Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V primerih, ko delavcem grozi neposredna nevarnost, pa so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Pomembno je, da so vsi zaposleni obveščeni in se zavedajo nevarnosti, ki se jim lahko zgodi pri delu. Prav tako mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi.

O začetku del, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, mora delodajalec obvestiti inšpekcijo dela, in sicer najmanj petnajst dni pred začetkom delovnega procesa.

Evidence in poročila

Delodajalec mora voditi evidenco o:

  1. periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivostih,
  2. periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme,
  3. preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu,
  4. opravljenem usposabljanju za varno delo in preizkusih praktičnega znanja,
  5. posebnih zdravstvenih zahtevah iz 16. člena tega zakona,
  6. preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev,
  7. poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih,
  8. nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

Kazni

Kršitve zakona o varnosti in zdravja pri delu so kaznovane z denarno kaznijo, in sicer:

  • z najmanj 1251,88 EUR se kaznuje za prekršek delodajalec, ki ne opravi vseh zgoraj opisanih dolžnosti za zagotavljanje ustrezne varnosti pri delu razen za spodaj navedene primere,

  • z najmanj 208,65 EUR, če ne hrani vse potrebne dokumentacije in ne vodi predpisane evidence,

  • z najmanj 417,30 EUR pa je kaznovan delodajalec, ki ne zagotavlja delavcem ustreznih sredstev, opreme, varnega delovnega okolja in periodičnih preiskav le-teh. Prav tako je z enako kaznijo kaznovan delodajalec oziroma podjetnik, ki ne zagotovi, da imajo do mesta, kjer preti neposredna in neizogibna nevarnost, dostop le tisti delavci, ki so za delo na takem mestu dobili posebna navodila delodajalca, ter če ne opremi delovnih mest in sredstev za delo z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo, v skladu s posebnimi predpisi. Za slednjo kršitev je z 208,65 EUR kaznovana tudi odgovorna oseba delodajalca.

VIRI:

  • Zakona o varnosti in zdravju pri delu - ZVZD (Uradni list RS, št. 56/1999) in ZVZD-A (Uradni list RS, št. 64/2001)

  • http://www.id.gov.si/

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!