"Popoldanski" s.p.

Celovita IT rešitev za pisarno malega podjetja.

Popoldanski s.p.

O samem postopku pridobivanja statusa samostojnega podjetnika, si lahko več preberete v članku samostojni podjetnik ter ustanovitev s.p..

V nadaljevanju bodo predstavljene razlike med popoldanskim s.p. in navadnim s.p., kakšne so prednosti ter slabosti enega in drugega.

Za koga je popoldanski s.p. primeren?

Za posameznika, ki mu že nekdo drug plačuje prispevke za socialno varnost. To so osebe s statusom:

• študenta,

• upokojenca,

• zaposlenega.

Razlike med navadnim in "popoldanskim" s.p.

Pravni status navadnega s.p. in popoldanskega s.p. je enak, med njima ni razlike. Prav tako so enake dolžnosti in pravice med navadnim sp. in popoldanskim s.p..

Razlika je izključno in samo v plačilu prispevkov za socialno varnost, ti se s februarjem 2009 razlikujejo tudi znotraj "popoldanskega" s.p..

Razlika med višino prispevkov za socialno varnost pri navadnem in "popoldanskem" s.p.

"Popoldanski" s.p. za opravljanje svoje dejavnosti plačuje pavšalne mesečne prispevke.

Do februarja 2009 se prispevki med tistimi, ki so imeli "popoldanski" s.p. niso razlikovali. Bistvo spremembe prispevkov je v tem, da ZZZS od februarja 2009 naprej ločuje "popoldanske" s.p. v dve skupini. V prvi so tisti, ki so zaposleni za več kot 40 ur na teden, v drugi pa tisti, ki niso zaposleni za poln delovni čas.

Ti stroški za prvo skupino, torej študente, upokojence in tiste, ki so zaposleni za manj kot 40 ur tedensko, znašajo 30,33 evrov (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), doda pa se jim tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje, kar aprila znese 79,25 evrov. Zgoraj našteti pavšalni prispevki za april znašajo 108,58 evrov.

Ker pa študentje po novem niso več zavarovani s strani staršev, je potrebno plačati tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje! To zavarovanje se plačuje zavarovalnicam. Trenutno je mesečni znesek za tovrsto zavarovanje 24,59 evra. Tako je potrebno 108,58 evrov prišteti še omenjeni znesek, kar pomeni, da dobimo znesek 133,17 evra!

Prispevki za zdravstveno zavarovanje so na začetku odvisni od velikosti minimalne plače, saj gre za prispevek v višini 13,45 % zneska minimalne plače, ki trenutno (april 2009) znaša 589,19 evrov. V prihodnosti pa se bodo izračunavali na podlagi odmerjenega dobička, saj gre za progresivno lestvico.

Prispevki za "popoldanski" s.p. za drugo skupino, torej za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več tedensko, znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 30,33 evrov ter 4,34 evrov za zdravstveno zavarovanje. Skupaj tako to znese 34,67 evrov mesečno.

Preglednica: Zneski mesečnih prispevkov za samostojne podjetnike s statusom študenta in tiste, ki so zaposleni za manj kot 40 ur mesečno:

*Podatek velja za april 2009 in se spreminja vsak mesec saj je vezan na minimalno plačo (mesečni prispevki so navedeni tu). Odvisen je tudi od davčne osnove, ki jo posameznik doseže.

**Podatek velja za eno izmed zavarovalnic, gre za znesek brez popustov.

Kaj se je spremenilo?

Za študente, upokojence in tiste, ki niso zaposleni za poln delovni čas, so se spremenili prispevki za zdravstveno zavarovanje. Ti namreč za njih niso več 4,27 evrov, pač pa (trenutno - april 2009) znašajo 79,25 evrov. Hkrati pa je potrebno zaradi spremembe zavarovalnih podlag plačevati tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje (velja za študente in tiste, ki niso zaposleni za poln delovni čas).

1.4.2009 se je sicer spremenila tudi višina prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje vseh "popoldanskih" s.p., vendar ne bistveno (iz 3,08 evrov na 4,34 evrov za zdravstveno, in iz 27,08 evrov na 30,33 evrov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje). 

Običajni s.p. v primerjavi s "popoldanskim" plačuje najmanj 225,05 evra prispevkov mesečno (podatek za minimalno doseženo osnovo za april). Razlika v višini plačila je v tem, da se prispevki za socialno varnost pri popoldanskem s.p. plačujejo iz drugega naslova. To so pri študentih starši, pri upokojencih država, pri zaposlenih pa delodajalci. Pri običajnem s.p. pa podjetnik vse svoje davke in prispevke plačuje sam.

Več o prispevkih za običajni s.p. >>

Študentski s.p.

Priporočamo vam branje članka študentski s.p.. Študent lahko ustanovi popoldansko obliko s.p. in pri tem ohrani status študenta, če s.p. ne predstavlja njegove glavne dejavnosti. To pomeni, da mora poleg podjetniške dejavnosti, ki se smatra za dopolnilno dejavnost, opravljati tudi drugo glavno dejavnost, kar je v tem primeru študij.

Študent, ki odpre popoldanski s.p. ohrani status študenta, saj ta preneha veljati le, če sklene delovno razmerje. Ker pa s.p. predstavlja obliko samozaposlitve, študent izgubi nekatere pravice, ki izhajajo iz statusa. Po Pravilniku o subvencioniranju bivanja študentov tako izgubi pravico bivanja v študentskem domu, prav tako izgubi morebitno štipendijo in odvisno od pravil posameznega študentskega servisa tudi pravico do dela prek študentskega servisa. Poleg tega ga tudi starši ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega člana pri dohodnini.

Slabost odprtja dopolnilne dejavnosti v primerjavi z delom prek študentskega servisa je tudi kar nekaj dodatne birokracije, ki je pri študentskem delu ni, in vodenje lastnega računovodstva. Slednje predstavlja kar nekaj ur "neprijetnih" opravil letno ali pa plačilo določenega zneska za opravljanje storitev računovodskemu podjetju.

Prednost je v tem, da si podjetnik lahko znižuje davčno osnovo, torej dobiček z uveljavljanjem stroškov za nakup različnih delovnih pripomočkov, stroškov, ki nastanejo pri opravljanju dela in podobno. Seveda pa je, kot že rečeno, tovrstna oblika s.p. enakovredna klasičnemu s.p., kar pomeni, da lahko študent v tem primeru opravlja tudi večje posle. 

Pomembno dejstvo pa je, da z zadnjimi spremembami študentski "popoldanski" s.p. ni več tako ugoden kot nekoč. Minimalni mesečni fiksni stroški namreč tudi če ne delate nič, znašajo slabih 110 evrov mesečno. Tu pa so še stroški vodenja bančnega računa ter morebiti stroški računovodstva.

VIRI:

• Študentska svetovalnica ŠOU
• DURS
• Revija Študent, april 2008, št.8