Eno od izvršilnih sredstev v predlogu za izvršbo je tudi izvršba na plačo. (Vir slike: Pixabay)
V predlogu za izvršbo ima upnik možnost izbirati med različnimi izvršilnimi sredstvi. Eden od teh je tudi izvršba na plačo. S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo.
Omejitve izvršbe
Pomembno je, da se zadevni sklep nanaša tudi na povišanje plače, do katerega je prišlo po vročitvi sklepa. Po drugi strani pa je pomembno tudi oženje predmeta izvršbe, saj obstajajo tako prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe (prejemki iz naslova odškodnine za telesno poškodbo, prejemki iz naslova denarne socialne pomoči itd.), kot tudi same omejitve izvršbe, v zvezi s katerimi – med drugim tudi za poseg v plačo – velja, da je v predmet izvršbe mogoče poseči za denarne (razen preživninskih) terjatve do dveh tretjin prejemkov, na katere se posega z izvršbo, pri tem pa mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če preživlja družinskega člana (ali koga drugega na podlagi zakona), kot tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Nadalje je za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, dolžniku pa mora ostati najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače (pri enakih okoliščinah – preživljanje – kot v prejšnjem primeru).
Če ima pravico do zakonite preživnine oziroma pravico do rente za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, proti istemu dolžniku več upnikov, seštevek njihovih terjatev pa presega del plače, ki je lahko predmet izvršbe, sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega od njih sorazmerno z višino njegove terjatve.
Naj na tem mestu vzporedno poleg sodne izpostavimo še davčno izvršbo (in njene omejitve po višini). Prejemki dolžnika se lahko zarubijo največ do dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, ni pa mogoče seči na denarne prejemke, če ti ne presegajo osnovnega zneska minimalne plače.
Obveznosti delodajalca
Prenehanje delovnega razmerja ne odvzame učinka izvršbe – sklep o izvršbi učinkuje tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.
Bivši delodajalec je dolžan takoj s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Če ne ve zanj, mora o tem ravno tako takoj obvestiti sodišče, ki ustrezno postopa z lastnim vpogledom v ustrezne evidence in eventualnim posredovanjem (vročitev sklepa novemu delodajalcu); po potrebi lahko pride tudi do ustavitve izvršbe (zlasti če dolžnik ne prejema plače).
Zakonsko je vzpostavljena tudi delodajalčeva odgovornost, če ne odtegne in izplača vseh zneskov v skladu s sklepom. Upnik lahko (do konca izvršilnega postopka) predlaga, da sodišče (v izvršilnem postopku) s sklepom naloži delodajalcu, da to stori. Tak sklep ima učinek sklepa o izvršbi. Delodajalec in dolžnikov dolžnik sta tudi odgovorna za škodo, če ne ravnata po sklepu in že omenjenih navodilih ob prenehanju delovnega razmerja.
Po drugi strani mora delodajalec v primeru davčne izvršbe o tem, da delavec ni več pri njem v delovnem razmerju, takoj obvestiti davčni organ. Tudi pri davčni izvršbi je odgovoren za opuščeno odtegnitev in izplačilo, davčni organ pa ima pravico, da davek izterja od delodajalca, če ne ravna po sklepu o izvršbi.
Kako je z vrstnim redom pri izvršbi, kadar izvršbo na plačo predlaga več upnikov hkrati?
Načeloma se poplačajo po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobivali pravico do poplačila. Tak vrstni red se določa zlasti po kvaliteti obveznosti, in sicer:
I. Privilegirane terjatve: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti in odškodnine zaradi smrti preživljavca – pod pogojem, da se terjajo s sklepom o izvršbi.
II. Sklep o davčni izvršbi, ki se nanaša na davčno obveznost: obveznosti iz davkov, prispevkov za socialno varnost, obresti v zvezi z davki, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe v zvezi z davčnimi prekrški in stroški postopka o davčnem prekršku.
III. Sklep o sodni izvršbi, upravno izplačilna prepoved in sklep o davčni izvršbi, ki se ne nanaša na davčno obveznost.
Znotraj vsake od teh skupin se vrstni red določa po zaporedju vročitve. Če imajo izvršbe iz iste kategorije enak datum vročitve, potem se poplačujejo istočasno, v sorazmernem deležu.
Sam dolžnik lahko odobri prepoved izplačila plače, s čimer dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, kar delodajalec potrdi. Gre za t. i. upravno izplačilno prepoved, ki ima glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec. Tudi tu prideta v poštev v članku uvodoma navedeni omejitvi, ki določata, koliko mora dolžniku ostati pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi. Pri tem je pomembno opozoriti, da imajo navkljub prvi od omejitev pred upravno izplačilno prepovedjo pri poplačilu prednost zgoraj navedene terjatve. Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo, dano delodajalcu. Preklic pri tem ne učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku.
Za podrobnejši vpogled v obravnavano področje se lahko obrnete na naslednjo zakonodajo: primarno na Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter Zakon o davčnem postopku, eventualno pa na Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o minimalni plači, Zakon o dohodnini in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.
Viri: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
