Si želite odpreti svojo jezikovno šolo? Kaj vam svetuje Mart D. Buh, prvi mož ljubljanskega LanguageSitterja? (Vir slike: Miha Travnik, Kinvart).
»Zagotovo bodo imele bolj svetlo prihodnost tiste jezikovne šole, ki bodo uporabljale učne pristope in poslovne modele, ki jih bo splet težje nadomestil,« meni Mart D. Buh, direktor jezikovne agencije LanguageSitter®. Spletni tečaji so namreč pogosto cenovno bolj ugodni od »živih« izobraževanj, kdaj tudi zastonj. »Če je program dobro narejen, se tako izobraževanje tudi zelo dobro prilagodi slušatelju,« je prepričan sogovornik, ki meni, da je takšna oblika izobraževanj privlačna.
Koga čaka drugačna zgodba?
So torej spletne platforme, ki ponujajo tovrstne izobraževalne vsebine, prihodnost? Buh komentira, da »bo verjetno v prihodnje najboljše zaslužil tisti, ki bo znal uspešno združiti osebno prikrojeno storitev, ki jo trenutno nudimo mi, s spletnim učenjem, ki bo omogočalo hitro rast podjetja in lahko dostopnost storitve v globalnem smislu,« zagotovo pa bodo povsem drugo zgodbo dočakale šole, ki bodo tudi v prihodnje ponujale zgolj skupinske tečaje z 10+ udeleženci, za delo pa uporabljale konfekcijske učbenike, kot jih imenuje Buh. Taki slušatelji bodo zagotovo veliko bolj dojemljivi za prehod na eno od spletnih platfortm za učenje jezika, ki bodo na voljo.
Kako dobičkonosen bo posel, bo odvisno od vašega dela
Torej, kako uspeti z jezikovno šolo? Poučevanje tujih jezikov je dobičkonosen posel, kako velik je le-ta, pa je odvisno od dela. »Če si pogledate prihodke in dobičke samo treh največjih jezikovnih šol v Sloveniji, boste videli, da v dobi, ko bi vsi mladi podjetniki radi imeli naslednji večmilijonski startup, te številke niso prav posebej impresivne. In pri tem gre za šole, ki so na trgu že zelo dolgo in imajo z velikimi podjetji zelo dobre poslovne odnose, tradicijo in prepoznavno blagovno znamko. Kje se torej v tem filmu vidite vi?« je direkten sogovornik. »Če se ne boste spomnili česa novega in inovativnega, boste verjetno zgolj statisti.«
Tistemu, ki si želi odpreti novo jezikovno šolo, svetuje še, naj »premisli, kaj lahko naredi drugače in kje lahko najde svojo nišo ali pa razvije inovativen poslovni model, ki bo omogočal dobro dodano vrednost in hitro ter močno rast«.
Kader je (skoraj) vse
Buh za uspešno jezikovno šolo svetuje predvsem izbor pravega kadra, kar se je pri njih izkazalo kot ključni dejavnik. »Delajte kakovostno in to na vseh ravneh. Predvsem izberite najboljše učitelje, take, ki imajo primerno jezikoslovno izobrazbo in izkušnje s poučevanjem, ter takšne, ki se bodo hitro vklopili v kulturo in filozofijo vaše jezikovne šole.«
Delo z učitelji bo težje, če se na jezike ne spoznate; uvedite jih v sistem in metodo dela, dajte jim jasna navodila. »Preverite, če so navodila dejansko razumeli in jih znajo prenesti v prakso,« dosledno nadzorujte kakovost njihovega dela. To sicer lahko izvedete z zaključno anketo, ki jo po končanem tečaju pošljete stranki, a to ni dovolj, opozarja Buh.
Ne pozabite pa tudi na redno plačevanje honorarja, »ki naj bo korekten«. Veliko jezikovnih šol učiteljem plačuje mizerne honorarje, pravi sogovornik, a za to lahko dobijo tudi manj kakovostno storitev.
