Franšizing in franšiza
Franšizing je oblika poslovnega sodelovanja, pri kateri franšizodajalec franšiziranemu podjetniku (prejemniku franšize) odstopi pravico do uporabe blagovne znamke, poslovnega modela in znanja, za kar prejema nadomestilo. Prejemnik franšize posluje samostojno, a po pravilih sistema. V Sloveniji za franšizing ni posebnega zakona, zato je pomembna pogodba. V članku so vrste, pravna ureditev, davki, prednosti, slabosti in kontrolni seznam pred podpisom.
Kaj je franšiza in kaj je franšizing
Franšiza je pogodbeno razmerje, v katerem franšizodajalec prejemniku franšize dovoli, da pod njegovo znamko in po njegovem sistemu prodaja izdelke ali izvaja storitve. Franšizing je poslovni model, ki omogoča hitro rast mreže brez lastnih naložb v vsako poslovalnico. Prejemnik franšize ima prednost uveljavljene znamke, franšizodajalec pa širi mrežo z denarjem in angažmajem franšiziranih podjetnikov.
Vrste franšizinga
- Franšizing izdelkov (distribucijski): prejemnik prodaja izdelke dobavitelja pod njegovo znamko, na primer trgovine in bencinske servise.
- Franšizing poslovnega formata: prejemnik prevzame celoten poslovni model (postopke, priročnik, znamko, usposabljanje), na primer restavracije, fitnes ali storitve za podjetja.
- Master franšiza: glavni prejemnik dobi pravico do razvoja franšizne mreže na določenem območju ali v državi in lahko podeljuje podfranšize.
Nadomestila pri franšizingu
Prejemniki franšize običajno plačajo:
- vstopno nadomestilo ob podpisu pogodbe,
- tekoče nadomestilo (royalty), praviloma odstotek prometa ali dobička,
- prispevek za skupno trženje,
- stroške usposabljanja, opreme, zalog in prostora.
Višine nadomestil so stvar dogovora in se zelo razlikujejo glede na panogo in znamko. Uradnih podatkov o tipičnih odstotkih v Sloveniji ni, zato se izogibajte splošnim primerom in zahtevajte pisno ponudbo s popolnim izračunom stroškov.
Pravna ureditev franšizinga v Sloveniji
Franšizne pogodbe v slovenskem pravu ne urejata poseben zakon ali poseben oddelek Obligacijskega zakonika. Gre za neimenovano pogodbo, ki vsebuje elemente licence, distribucije in pogosto zastopanja. Zato je vsebina pogodbe odločilna.
Konkurenčno pravo: Uredba o vertikalnih sporazumih
Za franšizing velja evropsko konkurenčno pravo. Uredba (EU) 2022/720 (VBER) o skupinski izjemi za vertikalne sporazume velja od 1. junija 2022 do 31. maja 2034. Franšizne pogodbe so vertikalni sporazumi. Izjema velja, če tržni delež stranke ne presega 30 %. Pomembne omejitve:
- prepoved konkurence med trajanjem pogodbe je dovoljena največ 5 let, tiho podaljšanje pogodbe čez to dobo pa pomeni nedoločen čas in izjema odpade,
- prepoved konkurence po prenehanju pogodbe je omejena na 1 leto, na prostore prejemnika in na potrebno varovanje prenesenega znanja,
- franšizodajalec ne sme določati minimalnih prodajnih cen.
V Sloveniji velja še Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), nadzor izvaja Agencija za varstvo konkurence (AVK). Pravila konkurence so podrobno opisana na spletni strani Evropske komisije.
Blagovna znamka in znanje
Franšizodajalec mora imeti zaščiteno blagovno znamko. Več o zaščiti znamke v naši storitvi registracije blagovne znamke.
Davčna obravnava franšizinga
- DDV: splošna stopnja je 22 %. Franšizna in licenčna nadomestila praviloma obdavčite kot storitev oziroma prenos pravic, zato z računovodjo preverite kraj obdavčitve pri čezmejnih nadomestilih.
- Davek na plačane licenčnine v tujino: po ZDDPO-2 (70. člen) se na licenčnine, plačane tujcem, praviloma odtegne davek po stopnji 15 %. Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ga pogosto znižajo, za oprostitev je treba vložiti ustrezen obrazec (KIDO). Licenčnine med povezanimi družbami v EU so lahko oproščene (72. člen).
- Povezane osebe: pri franšizi med povezanimi osebami veljajo pravila o tržnih cenah (transferne cene).
Več na fu.gov.si ali pri računovodji.
Franšizing v Sloveniji danes
Uradnega registra franšiznih sistemov v Sloveniji ni, zato točnega števila sistemov ne moremo navesti. Franšizing je najbolj razširjen v trgovini, gostinstvu, storitvah in športu. Pred vstopom v sistem preverite, ali je franšizodajalec še aktiven in kakšne so izkušnje obstoječih prejemnikov.
Kako postanete prejemnik franšize
- Izberite panogo in sistem, ki ustreza vašemu znanju in kapitalu.
- Pridobite pisno ponudbo in franšizni priročnik (stroški, območje, nadomestila).
- Izdelajte poslovni načrt z denarnim tokom in zahtevajte reference obstoječih prejemnikov.
- Izberite obliko podjetja: samostojni podjetnik ali d.o.o.
- Pogodbo preverite z odvetnikom, nato registrirajte dejavnost prek SPOT.
Franšizodajalec običajno posluje z dejavnostjo, ki ustreza najemu intelektualne lastnine (šifra 77.400 po SKD 2025). Natančno šifro preverite na portalu SPOT, prejemnik franšize pa registrira dejavnost, ki jo dejansko opravlja.
Prednosti in slabosti franšizinga
| Prednosti za prejemnika | Slabosti za prejemnika |
|---|---|
| uveljavljena znamka in preizkušen model usposabljanje in podpora franšizodajalca manjše tveganje kot pri povsem novem poslu skupno trženje in nabava |
vstopno in tekoče nadomestilo omejena svoboda pri ponudbi in cenah odvisnost od uspeha znamke omejitve ob prenehanju pogodbe (prepoved konkurence) |
Kontrolni seznam pred podpisom franšizne pogodbe
- Ali ima franšizodajalec zaščiteno blagovno znamko in dokazljivo poslovanje?
- Kako dolgo traja pogodba, kako se podaljša in kdaj preneha?
- Kakšna je teritorialna izključnost?
- Kateri nakupi so obvezni pri franšizodajalcu in po kakšnih cenah?
- Kakšna je prepoved konkurence med in po pogodbi (zakonske omejitve VBER)?
- Ali ste preverili reference obstoječih prejemnikov?
- Ali ste pogodbo pregledali z odvetnikom?
Pogosta vprašanja o franšizingu
Ali je franšizing v Sloveniji urejen z zakonom?
Ne, posebnega zakona ni. Pogodba je neimenovana, veljajo splošna pravila obligacijskega prava in konkurenčno pravo.
Koliko stane franšiza?
Odvisno od sistema. Običajno plačate vstopno nadomestilo, tekoče nadomestilo in stroške opreme in zalog. Uradnih povprečij ni, zato zahtevajte popolno ponudbo.
Ali lahko franšizodajalec prepove konkurenčno dejavnost po koncu pogodbe?
Le omejeno: po pravilih VBER največ eno leto in za prostore prejemnika, če je to potrebno za varovanje znanja.
Ali franšizing zahteva poseben statut podjetja?
Ne. Prejemnik franšize je običajno s.p. ali d.o.o., ki posluje samostojno.
Članek je splošen pregled in ni pravni nasvet. Pred sklenitvijo franšizne pogodbe se posvetujte z odvetnikom.
