Evegreen – zmanjšanje količine odpadkov z izdelki iz bioplastike
Produkti podjetja Evegreen, biorazgradljivi lončki za vrtnarjenje (Vir: osebni arhiv)
Eva Štraser je več kot 10 let delala v družinskem podjetju, ki se ukvarja z izdelavo plastičnih komponent. Vse bolj pereči okoljski problem kopičenja plastične embalaže v okolju in oblikovanje novih trendov, ki si prizadevajo za iskanje alternativ, so njo in njenega moža Domna Štraserja napeljali na idejo o bioplastiki. Poleg proizvodnje lastnih izdelkov iz bioplastike pa je kasneje prišlo tudi do mednarodnega sodelovanja z evropskimi podjetji. Eva Štraser nam je zaupala, kako je prišlo do same ideje, kakšno je trenutno stanje poslovanja podjetja in kakšni so načrti za v prihodnje.
V podjetju Evegreen sicer zaenkrat delujejo Domen Štraser na področju marketinga, Roman Herlah na področju designa in Eva Štraser, ki je odgovorna za razvoj in tehnično podporo marketingu.
Kdaj in kako se je porodila ideja za podjetje Evegreen?
Eva: Pred nekaj leti sem bila zaposlena kot prokuristka v družinskem avtomobilskem podjetju, ki je zagotavljalo plastične komponente za elektro-avtomobilsko industrijo. Prišlo je obdobje, ko smo čez noč ostali brez številnih naročil. Naenkrat je ¾ strojev obstalo. Razmišljala sem, kako bi lahko rešili situacijo.
Ko sem se nekega jutra vozila v službo, sem na polju hmelja opazila goro plastičnih lončkov, ki so ostali od zasejevanja. Takrat sem se vprašala, če bi bilo možno take produkte izdelovati na klasičnih strojih za brizganje plastike. To je bila iztočnica, da sem se začela povezovati z organizacijami, inštituti in fakultetami. Sledilo je poizvedovanje, kako se tega postopka lotevajo v tujini. Nato smo začeli izvajati testiranje materiala in naročili vzorčno orodje.
Tako je prišlo do našega biorazgradljivega lončka, ki ga vsi obožujejo, saj jim rešuje problem pri spomladanskih zasaditvah, da voluharji ne pojejo vseh korenin.
Pred dvema letoma in pol sva se z možem odločila, da zgodbo peljeva naprej prek popoldanskega s.p.-ja. Korak naprej smo naredili v zadnjih mesecih, ko smo pridobili prvo investicijo v višini 15.000 €.
Z možem Domnom sta bila nekaj časa tudi mentorja pri Ustvarjalniku, kjer sta podajala naprej svoje znanje. Lahko poveste kaj več o tem?
Eva: Tam sva bila mentorja dijakom. Dobila sva program, se pripravila na učno uro z dijaki in jim te tematike odpredavala.
Na Ustvarjalniku smo delali po programu Watsona, socialne, družbeno odgovorne univerze iz Amerike, kjer je velik poudarek na praksi. V program je vkomponiran princip »razmišljaj – delaj vitko«. Vedno znova sva ugotavljala, da oni pišejo o tem, kako sva midva začela delovati na trgu. Iz te izkušnje sva veliko odnesla in dobila dodatno potrditev, da sva na pravi poti.
Kateri izdelki so trenutno v ponudbi poleg lončkov za vrtnarjenje?
Eva: V naši ponudbi so še eko krožniki, eko pribor, eko kozarci, eko plastenke. Ugotavljamo, da postajamo prepoznavni kot sinonim za alternativne produkte v Sloveniji.
Iz kakšnega materiala so izdelani ti produkti?
Eva: Na začetku smo jih izdelovali iz odpadnega graha. Iz njega smo skuhali proteine in izdelali granulat. To maso smo dali v stroj za brizganje plastike. Problem je nastal, ko je lonček prišel v stik z zemljo in vodo in posledično začel plesneti. To je tudi glavni razlog, da lansko leto nismo bili sprejeti na Štartaj Slovenija.
Kasneje smo v navezi z nemškim podjetjem Spectalite razvili nov tip materiala; delno na osnovi naše recepture. Danes je material sestavljen iz 60 % agro-odpada oziroma iz odpadnih ovojnic riža, ki ga dobimo v italijanskih mlinih ali iz odpada žitaric, predvsem pšenice. Tudi postopek izdelave biomateriala je drugačen. Uporabljamo druge stroje, ki so se izkazali kot bolj primerni.
Ne delujete pa zgolj po principu B2C, ampak čedalje bolj tudi na način B2B, pri čemer evropskim podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo plastičnih izdelkov, dobavljate material za bioplastiko, ki je okolju prijazna in se precej hitro razgradi v primerjavi s klasičnimi plastičnimi izdelki. Kako je prišlo do tovrstnega sodelovanja z evropskimi podjetji?
Eva: Lansko leto je bilo prebojno leto. Konec maja se je začelo veliko govoriti o ukinitvi plastike za enkratno uporabo. O tem so razpravljali tudi v Bruslju. Kitajske meje so se zaprle. Odpadne plastike se masovno več ne izvaža tja, začela se je kopičiti v Evropi. Vedno več je bo. Za reciklažo je primerna manj kot tretjina plastike.
To nam je bila iztočnica, da smo se začeli intenzivno povezovati in iskati podobno misleče startupe iz evropskega okolja. Dogovorili smo se, da jim ponudimo naše produkte / rešitve, oni pa le-te prek svojih kanalov prodajajo naprej. Hkrati mi te rešitve testno predstavimo na slovenskem trgu, da vidimo, kako zadeva funkcionira.
Tovrstno sodelovanje prinaša prednosti za obe strani, brez visokih marž. V tem primeru ne potrebuješ veliko obratnih sredstev. Skušali smo si čim bolj olajšati zadevo. Hkrati predstaviti novosti na trgu in videti, kako se bodo obnesle. Nad rezultati smo pozitivno presenečeni.
Plastika Skaza je eno prvih podjetij, ki je testiralo naše rešitve. Sodelujemo pa še s šestimi evropskih proizvajalci plastike. Zdaj smo zajadrali v drug segment. Tam, kjer smo začeli in vzpostavili zanimanje za alternativno plastiko, še vedno ostajamo. Hkrati gradimo še drugo zgodbo kot proizvajalec biomateriala.
Sodelovanje ste sklenili tudi z nemškim podjetjem Spectalite. Gre za globalnega ponudnika rastlinskih vlaken za uporabo v industriji…
Eva: To je naš razvojni partner, ki je v našo lastniško strukturo vstopil januarja letos. Z njim smo dobili tudi neke vrste mentorstvo, saj je njemu uspelo v enem letu in pol na podlagi investicije vzpostaviti firmo z 22 zaposlenimi. Nekaj podobnega nameravamo narediti mi v Sloveniji v naslednjih 2 letih.
V katerih državah še delujete? Kje se lahko kupi vaše izdelke?
Eva: Trenutno nagovarjamo vse evropske proizvajalce plastike. Naš cilj je, da postanemo dobavitelj bio materiala iz osrčja Evrope.
Glede samih eko lončkov, eko krožnikov se fokusiramo na Slovenijo, Avstrijo in Italijo. V Nemčiji imamo zadnje čase veliko naročil, vendar so problem visoki stroški poštnine pri relativno nizki ceni produktov. Še vedno si prizadevamo za lokalno delovanje. Imamo minimalne transakcijske stroške ter hitro in fleksibilno dobavo.
Trenutno se bolj fokusiramo na B2B segment, kot na dobavo do končnih kupcev, ki lahko do izdelkov dostopajo prek spletne trgovine. Navadili smo se, da vsako stranko vprašamo, kje so slišali za nas, da vemo, kateri kanali so najbolj učinkoviti.
Na podlagi tega tudi lažje načrtujete marketing?
Eva: Točno tako. Sproti si zapisujemo povratne informacije, ki nam jih posredujejo podjetja in fizične stranke. Tako se učimo, kako ljudje razmišljajo. Na podlagi tega iščemo prave rešitve za vnaprej.
Ko sva že pri marketingu; Kako ste se tega lotevali na začetku, kako sedaj?
Eva: Na začetku je bilo bolj v smislu: skoči v vodo in splavaj. Preizkušali smo različne metode. Problem pri tem je, da gre precej časa in denarja, preden ugotoviš, kaj dejansko funkcionira.
V tem času smo spoznali veliko startupov. Smo tudi člani inkubatorja v Velenju, kjer nam predavajo različni strokovnjaki.
Ugotavljamo, da imamo z določenimi podjetji podobne poslovne modele in skupne poti. Imamo vpogled v to, kaj je nekdo naredil in kaj je funkcioniralo pri njih. Dobre prakse nato stestiramo tudi mi. Ne skačemo več zaletavo na trg. Najprej razmislimo in naredimo strategijo, ki se je nato držimo.
S katerimi izzivi se v zadnjem času srečujete? Kako jih rešujete?
Eva: Izzivov je ogromno, vsako obdobje prinese nekaj drugega. V obdobju naslednjih 6-12 mesecev nameravamo v Velenju ali v okolici vzpostaviti proizvodnjo bio materiala, kar je povezano z visokimi zagonskimi stroški. Prav zato se prijavljamo na razpis »spodbude za zagon inovativnih podjetij«. Če bomo pri tem uspešni, nam bo to zelo olajšalo poslovanje, ker ne bo več fokus le na samostoječemu modelu.
V zadnjem času se novi projekti intenzivno odpirajo, zato bo potrebna finančna injekcija. Pridobitev investicije postaja čedalje bolj aktualna tema. Če pogledamo trend bioplastičnega segmenta na svetovni ravni; pred štirimi leti je bil manj kot 1 odstotek izdelkov iz bio plastike. V letošnjem letu naj bi ta delež znašal že 5 %, do leta 2040 pa že dobrih 30 %.
Trg z bio plastiko torej hitro raste in odpirajo se številne možnosti financiranja?
Eva: Točno tako. Zato moramo znati hitro reagirati. Takoj, ko dobimo prvega večjega naročnika za bioplastiko – v ozadju mora biti že proizvodnja, da lahko začnemo čim prej delati – se moramo odzvati.
Zanimiv je bil tudi naš prispevek na spletni strani Siol, ki ga je prebralo kar 80.000 Slovencev. V ponedeljek zjutraj do 9. ure nas je na mailu čakalo več kot 15 ponudb s strani slovenskih proizvajalcev plastike. Rekli smo si: to je naš poslovni model, na tem moramo graditi.
Ste prejemnik tudi nekaterih (mednarodnih) priznanj. Katera priznanja so to?
Eva: Lansko leto je bila eno pomembnejših priznanj »most promising social startup« na Impact 2018 v Zagrebu. Tovrstna priznanja so super, saj ti dajo neko zunanjo potrditev tvojega dela. Vendar moraš potem sam delati naprej, da prideš do ciljev, ki si si jih zastavil.
Darilni seti (ekolončki in ekoseti) so bili izbrani kot »naj podjetniška ideja« Časnika Finance po mnenju bralcev. To je bila potrditev, da je slovenska javnost začela sprejemati tovrstne rešitve.
O Evegreen smo že pisali: Evegreen kot primer dobre prakse krožnega gospodarstva >>