Bo Hive Project s tehnologijo blockchain prevetril faktoring?

Hive Project je platforma za prodajo in odkup terjatev (faktoring), ki deluje na tehnologiji veriženja blokov (angl. blockchain). S pomočjo blockchain tehnologije in avtomatizacije, ki jo ta nudi, bo faktoring omogočen tudi malim in srednje velikim podjetjem, ki se pogosto soočajo z likvidnostnimi težavami.

Člani ekipe, ki stojijo za projektom Hive, zbirajo sredstva za zagon platforme in oblikovanje posebnega likvidnostnega sklada, ki bo namenjen odkupovanju terjatev in zagotavljanju sredstev za nemoteno poslovanje podjetij, ki bodo vključena v platformo. Še do 14. avgusta jih lahko podprete v okviru kampanje za množično investiranje s prodajo kriptožetonov. Do sedaj so prepričali že skoraj 1500 posameznikov, ki so v zagon platforme vložili kriptovalute v vrednosti več kot pet milijonov dolarjev.

Z Juretom Sokličem, soustanoviteljem in direktorjem podjetja, ter Domnom Uršičem, vodjo marketinga, smo se pogovarjali o ideji za platformo, zbiranju sredstev in uspehu na dogodku CoinAgenda v Barceloni, dotaknili pa smo se tudi vprašanja razširjenosti tehnologije blockchain in poslovanja s kriptovalutami v Sloveniji.

Jure Soklič (levo) in Domen Uršič iz Hive Project. (Vir slike: Mladi podjetnik)

Prodaja in odkup terjatev tudi za mala podjetja in samostojne podjetnike

Faktoring (prodaja in odkup terjatev) je danes razširjen predvsem pri večjih podjetjih, saj je proces ocenjevanja terjatev in obdelovanja transakcij precej zamuden in povzroča veliko stroškov. Tradicionalna podjetja za odkup terjatev se tako osredotočajo na večja podjetja, ki izdajajo račune za večje zneske, medtem ko se za manjša podjetja in manjše fakture ne zanimajo.

Platforma za nakup in prodajo terjatev Hive Project s pomočjo tehnologije blockchain in avtomatizacije nekaterih procesov rešuje oba navedena problema. Kako? Začnimo na začetku.

»Predstavljajte si, da ima Janez doma 2000 evrov. Lahko jih položi na svoj tekoči račun pri izbrani banki, vendar pri tem ne bo dodatno zaslužil. Lahko pa se odloči, da bo s svojimi sredstvi odkupil terjatev nekega samostojnega podjetnika, ki ima težave z likvidnostjo. Samostojni podjetnik, recimo mu Peter, bo tako lahko brez težav nadaljeval s svojim poslovanjem, Janez pa bo po poplačilu terjatve dodatno zaslužil,« koncept na preprost način opisuje Jure Soklič.

Platforma Hive Project želi povezati ti dve osebi. »Če nam to uspe, bo dejansko celotna ekonomija zaživela,« je prepričan sogovornik.

S kakšnimi problemi se faktoring srečuje danes?

Eden izmed problemov s katerimi se sooča faktoring je možnost goljufij oziroma podvajanja računov. Takšno delovanje bodo na platformi Hive preprečili z uporabo tehnologije veriženja blokov, ki bo vsak izdani račun oziroma fakturo opremila z unikatnim digitalnim prstnim odtisom.

Drugi problem pa je visok strošek nekaterih procesov, ki jih v okviru tradicionalnih faktoring hiš opravljajo posamezniki. Tega izziva se Hive Project loteva s pomočjo avtomatizacije. V ekipi načrtujejo povezovanje z lokalnimi računovodskimi servisi, ki bodo v svojo programsko opremo vključili vtičnik, ki bo povezan s platformo. Prek vtičnika bo lahko podjetnik vsak izdani račun brezplačno poslal na platformo Hive, kjer bo ta dobil svoj unikatni odtis, svoj DNK.

V naslednji fazi bo platforma, spet popolnoma avtomatizirano, pri plačniku računa preverila, ali so vse informacije pravilne. Nato bo račun pretvorjen v t. i. žeton (angl. token) in bo vstopil v proces ocenjevanja varnosti terjatve oziroma kreditnega točkovanja (angl. credit scoring). Za faktoring je značilno, da prav ta korak traja veliko časa in povzroči veliko stroškov – na platformi Hive pa bo tudi ta proces avtomatiziran.

Kaj bo avtomatizirano?

Platforma bo na podlagi posebnega algoritma ocenila terjatev oziroma žeton in določila odkupno ceno, ki jo bo lahko podjetnik, ki je izstavil račun, sprejel ali ne. Algoritem bo upošteval tri dejavnike. »Prvi je t. i. social fingerprint oziroma online profile, torej kaj se o podjetjih piše na forumih in drugih omrežjih, drugi so javno dostopni računovodski podatki o podjetjih, tretji pa je zgodovina poslovanja na platformi Hive,« opisuje direktor podjetja delovanje algoritma, ki bo lahko opravljal tudi individualno kreditno točkovanje posameznikov in podjetij. Na podlagi zgodovine poslovanja na platformi bo podjetje deležno določenih ugodnosti, ki bodo dodatno spodbujale uporabo platforme.

Terjatev oziroma žeton bo po določeni ceni nato lahko kupil posameznik ali podjetje, ki bo želel posoditi sredstva – Janez iz uvodnega opisa. Pri tem bo unovčil svoj HVN token, tj. žeton, ki bo deloval kot gorivo za delovanje platforme. Po besedah Domna Uršiča bo platforma Hive revolucionarna tudi zato, ker bo omogočala odkup terjatev tako s tradicionalnimi valutami kot tudi s kriptovalutami. Prek platforme bo podjetje oziroma podjetnik, ki je izstavil račun, prejel dogovorjeni znesek, s katerim bo lahko pokril svoje likvidnostne težave.

Delovanje platforme Hive si lahko ogledate tudi v spodnjem posnetku.

Z likvidnostnim skladom bodo premostili začetno nesorazmerje med kupci in prodajalci

Ker se zavedajo, da bo verjetno vsaj na začetku delovanja platforme Petrov, torej podjetij, ki bodo želela prodati terjatve, več kot Janezov, torej tistih podjetij, ki bodo želela odkupiti terjatve, želijo oblikovati poseben sklad, ki bo namenjen zagotavljanju sredstev za odkup terjatev in bo tako omogočal likvidnost malim podjetjem in samostojnim podjetnikom. V sklad bodo vključevali vedno več vlagateljev, kupcev terjatev, ki jim bodo prav tako na voljo določene ugodnosti.

Vodja marketinga v podjetju tako ponovno poudarja: »Faktoring, ki ga danes, v tradicionalni, ‘stari’ ekonomiji lahko uporabljajo le velika podjetja, bo s platformo Hive na voljo tudi malim podjetjem: samostojnim podjetnikom, manjšim družbam z omejeno odgovornostjo …«

Poleg tega bo platforma Hive omogočala večjo internacionalizacijo faktoringa, saj bodo račune oziroma terjatve lahko prodajala in kupovala podjetja oziroma posamezniki iz različnih držav. Pri tem je seveda treba upoštevati regulacijo, ki velja v posamezni državi, česar se zavedajo tudi v podjetju Hive. Tako se bodo najprej lotili vzpostavitve platforme v Sloveniji, šele nato pa se bodo širili – v prvi fazi v sosednje države, kasneje pa tudi širše po Evropi in celem svetu.

Množično investiranje v obliki prodaje kriptožetonov – ICO

Ekipa projekta Hive Project se je odločila, da bodo zbirali sredstva za zagon platforme na razmeroma nov način, ki je znan pod kratico ICO (angl. initial coin offering, prva javna ponudba kovancev).

Koncept ICO je podoben konceptu IPO oziroma prve javne ponudbe delnic, ko podjetje prvič začne kotirati na borzi in zainteresiranim kupcem prvič ponudi svoje delnice. Pri prvi javni ponudbi kovancev pa ne gre za ponudbo delnic, pač pa nove kriptovalute oziroma kriptožetone. Prav tako kot delnice kotirajo na tradicionalni borzi, kriptožetoni po zaključku ICO kotirajo na borzi kriptožetonov, lastniki kriptožetonov pa lahko z njimi trgujejo.

Hive Project je tako v okviru ICO oblikoval 500 milijonov žetonov, ki se imenujejo HVN tokens oziroma HIVE tokens. Posamezniki, ki v projekt vložijo svoj denar (kriptovaluti bitcoin in ether), bodo po zaključku zbiranja sredstev prejeli določeno število Hive žetonov, ki bo odvisno od skupne količine zbranih sredstev. Žetoni bodo, kot rečeno, po zaključku ponudbe kotirali na borzi kriptožetonov.

Za samo postavitev platforme za prodajo in odkup terjatev potrebujejo v podjetju 1500 bitcoinov, kar je nekaj več kot 4 milijone dolarjev. Če bodo zbrali več sredstev, jih bodo namenili za oblikovanje že omenjenega sklada, namenjenega odkupovanju terjatev in zagotavljanju likvidnosti podjetij. Sredstva za zagotavljanje likvidnosti bodo morali, če ICO ne bo popolnoma uspel, iskati drugje – na primer pri bankah ali drugih ponudnikih.

Kako naj posameznik oceni, ali je ICO dobra naložba?

Sogovornika opozarjata, da je v poplavi različnih prvih javnih ponudb kovancev oziroma kriptožetonov veliko lažnivih in goljufivih ponudb, zato mora biti posameznik, ki želi vlagati v takšne projekte, izjemno pozoren.

Ob tem Uršič opozarja na tri elemente: »Pomembni so vsebina, torej ideja, ki mora biti dolgoročno smiselna; ekipa, torej vsi posamezniki, ki sodelujejo pri projektu, in njihova komunikacija s skupnostjo, ter varnost vloženih sredstev.«

Zmaga na konferenci CoinAgenda potrditev dobrega dela slovenske »kriptoskupnosti«

Hive Project je z inovativnostjo ideje in visokim potencialom za rast prepričal tudi komisijo na konferenci CoinAgenda in v konkurenci 20 svetovnih zagonskih podjetij in projektov, povezanih s tehnologijo blockchain, zasedel prvo mesto.

Utrinek s konference CoinAgenda: Jure Soklič (levo) in svetovalec Richard D. Titus. (Vir slike: Hive)

Zmaga je dodatna potrditev kvalitetnega dela slovenske »kriptoskupnosti«, ki se je razvila na podlagi dela svetovnih pionirjev na tem področju iz podjetja Bitstamp. Danes vključuje tudi druga uspešna podjetja in projekte, med katerimi so poleg Hive tudi Iconomi, Netis, Cofound.it in drugi.

Področje kriptovalut in tehnologije veriženja blokov je čedalje bolj zanimivo tudi za tradicionalna podjetja, med katerimi so tudi nekatera slovenska podjetja, banke in zavarovalnice. Še hitrejši razvoj na tem področju pa ovira nedoločenost zakonodaje in predpisov, zaradi česar večja podjetja oklevajo z vstopom v svet novih tehnologij.

Sogovornika Jure Soklič in Domen Uršić sta pogovor tako zaključila z apeliranjem na odločevalce, naj poskrbijo za ustrezno podporno okolje, v katerem se bodo lahko projekti s področja kriptovalut in blockchaina nemoteno razvijali: »Slovenija lahko tako postane nova Švica.«