Najpogostejše napake pri registraciji znamke

Kot blagovna znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. To so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi in tridimenzionalne podobe. Zaščititi je mogoče tudi določeno obliko blaga ali embalaže in kombinacije barv. Zadnje čase se sicer poleg tradicionalnih uveljavljajo tudi nove vrste znamk, kot npr. zvočna in holografska znamka.

Pri izbiri imena in pri samem postopku registracije znamke obstaja precej podrobnosti, ki lahko podjetniku povzročijo kar nekaj sivih las, če jih pravočasno ne predvidi.

Uporaba generičnih imen

Označb, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev, se ne da registrirati. To pomeni, da ime znamke, ki bo služilo kot oznaka za proizvod ali storitev, ne sme biti sestavljeno samo iz besed opisne narave. Prav tako ne bo uspešna registriracija imena, ki sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja. Gre za enega od absolutnih razlogov za zavrnitev znamke, na katerega urad pazi po uradni dolžnosti.

Če ponazorimo s primerom – podjetje ki izdeluje pohištvo, npr. stole, svoje znamke ne sme poimenovati »stol«. Gre namreč za izraz, ki se uporablja kot splošna oznaka za proizvod in mora ostati prosto za uporabo vsem.

Kdo bo imetnik znamke?

Če je idejna zasnova za znamko rezultat sodelovanja več oseb, je smiselno, da svoj položaj uredijo, še preden se podajo na skupno pot registracije znamke. Odločiti se morajo predvsem, kdo bo na prijavi naveden kot imetnik znamke. Ta je lahko pravna ali fizična oseba, s soglasjem dotedanjega imetnika pa se ga naknadno lahko tudi spremeni.

To vprašanje je pomembno predvsem iz razloga nadaljnjega razpolaganja z znamko. Samo imetnik znamke namreč lahko podeljuje pravico do uporabe znamke, sklepa licenčne pogodbe ipd.

Pazljivo pri sporočilih urada

Lahko se zgodi, da po vložitvi prijave za registracijo znamke urad za intelektualno lastnino prijavitelju, oziroma njegovemu zastopniku, pošlje dopis, v katerem zahteva določeno ukrepanje. Gre predvsem za primere, ko vložena dokumentacija ni pravilna ali je nepopolna. Specifično bo šlo za primere neplačanih pristojbin, nepravilno razvrščenega blaga in storitev ipd. Takrat bo urad določil rok, v katerem je potrebno nepravilnosti odpraviti. Če prijavitelj roka ne upošteva, urad prijavo lahko zavrže.

Uporaba primernega jezika

Pri izbiranju imena znamke obstajajo omejitve glede samega izbora besed. Kljub temu, da živimo v državi, kjer nam je v veliki meri dopuščena svoboda govora, nam predvsem pri poslovanju uporaba določenih izrazov ni dovoljena. Ime znamke ne sme biti sestavljeno iz besed, ki nasprotujejo javnemu redu in morali. V primeru, da urad prejme prijavo za znamko, ki vsebuje vulgarne besede ali žaljivke, bo registracijo takšnega imena po uradni dolžnosti zavrnil.

Poglobljena preverba imena

Pri preverjanju razpoložljivosti imena po bazah znamk je poleg iskanja že prijavljenih ali registriranih znamk z enakim imenom, potrebno preveriti tudi obstoj podobnih znamk. Preveri se torej tudi besede in besedne zveze, ki se sicer zapišejo drugače, vendar imajo podobno izgovorjavo. Najbolje je, da se takšno preverbo zaupa strokovnjaku, ki ima na tem področju izkušnje.

V vsakem primeru pa je smiselno ime preveriti tudi zunaj uradnih baz, na spletu, saj se tako lahko izognemo morebitni kršitvi avtorskih pravic.

Omejen obseg znamke

Pri registraciji znamke je pogosto prisotno mišljenje, da bo z registracijo znamka zaščitena kar univerzalno, v povezavi z vsemi vrstami blaga in storitev. Gre za zmotno prepričanje. Znamka namreč imetnika ščiti le v povezavi z blagom in storitvami, oz. v razredih, ki so navedeni na prijavi. Imetnik znamke, ki je registrirana v razredu, ki zajema prodajo pohištva, zato načeloma ne bo mogel ukrepati proti prijavitelju znamke z istim imenom, ki vlaga prijavo za registracijo znamke v povezavi z gostinskimi storitvami. Primer znamk z istim imenom, ki uspešno sobivata na trgu, sta tudi Dove milo in Dove čokolada.

Izjema pa obstaja tudi v tem primeru in je povezana z znanimi znamkami, npr. Armani, Audi, ipd. Imena, ki je enako ali podobno znani znamki, namreč ne bo mogoče zaščititi. In to ne glede na to, da gre za drugačno blago in storitve.

Ukrepanje proti kršiteljem

Z registracijo znamke se delo za ohranjanje zaščite znamke šele prične. Imetnik mora aktivno spremljati delovanje potencialnih konkurentov in primerno in hitro ukrepati proti kršiteljem njegovih pravic iz znamke. Spremljati mora, ali tretje osebe na trgu nepooblaščeno uporabljajo njegovo znamko, se okoriščajo z njenim ugledom ter s tem povzročajo zmedo med potrošniki.

V takšnih primerih kršitelja velja najprej opozoriti, da bodo v primeru, da s kršitvami ne preneha, zoper njega uporabljena vsa pravna sredstva. V primeru, ko opozorilo ne zaleže, lahko imetnik proti kršitelju uveljavlja več različnih zahtevkov, kot npr. prepovedni zahtevek, zahtevek za uničenje promocijskega materiala, zahtevek za umik spornega blaga s trga, odškodninski zahtevek, poda pa lahko tudi kazensko ovadbo.

Pomen slogana

Če podjetje pri poslovanju uporablja zanimiv in unikaten slogan, ga je prav tako smiselno zaščititi kot znamko. Potrošniki si namreč slogan, ki gre hitro v uho, zapomnijo celo hitreje kot samo ime znamke. To v končni fazi pripomore k boljši prodaji. Mnogo sloganov je namreč v letih uporabe postalo že domala ikoničnih.

VIR: Entrepreneur Europe