“Največja prednost coworkinga je sobivanje z ljudmi”
Andreja Uranič (levo) in Ana Berišaj se uspešno spopadata z izivi podjetništva in coworkinga (foto: Simon Maljevac)
“Ideja o ustanovitvi coworkinga je v nama tlela dlje časa. Menili sva, da bi bil coworking zelo koristen za naše okolje in sva si začeli ogledovati prostore v bližnji okolici Ljubljane. Poznali sva številne podjetnike, ki delajo od doma. Bolj resno sva se vsemu skupaj posvetili približno pol leta pred ustanovitvijo. Iskali sva odprt prostor, a ga nisva našli. Nato sva našli trenutno lokacijo, ki se je izkazala za zelo primerno,” sta za uvod v pogovor pojasnili soustanoviteljici GIG coworkinga Andreja Uranič in Ana Berišaj iz studia Devet.design.
V podjetništvu pomemben tudi socialni stik
V začetni fazi je bil največji izziv iskanje primernih prostorov. Skupaj z Bojanom Bertalaničem sta jih našli v samem centru Grosuplja, kjer se GIG coworking trenutno lahko pohvali s štirimi pisarnami in skupnim prostorom, v katerem podjetniki med druženjem iščejo navdih za nove projekte.
“Največja prednost coworkinga je zagotovo sobivanje z ljudmi. Pri delu od doma izgubiš stik in občutek za kakovostno organizacijo delovnega časa. Socialni stik je zelo pomemben. Kot dizajnerki lahko v trenutku dobiva povratno informacijo s strani ostalih članov coworkinga, kar nama olajša delo,” sta razkrili grosupeljski podjetnici. Priznavata, da obstajajo tudi določene slabosti dela v takšnem okolju, ki pa ne odtehtajo prednosti.
Kaj je coworking?
Coworking ali “sodelo” je sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča delitev delovnega prostora z drugimi ustvarjalci, kjer imajo možnost povezovanja pri projektih, izmenjava izkušenj, medsebojne pomoči in skupnega ustvarjanja. S tem nedvomno povečamo produktivnost posameznikov, v primerjavi s posamezniki, ki delajo sami doma.
V coworkingu si izmenjujejo ideje in sodelujejo
Soustanoviteljici GIG coworkinga si poslovne prostore trenutno delita s programerji, založniki, arhitekti in marketinškimi strokovnjaki. Pestra druščina si med vsakodnevnim druženjem izmjenjuje ideje in tudi medsebojno sodeluje pri različnih projektih. Založniku Mateju Horzelenbergu sta naprimer priskočili na pomoč pri oblikovanju prevodov svetovnih uspešnic. Z eno izmed članic GIG coworkinga trenutno razvijata nov produkt, ki naj bi ugledal luč sveta konec leta.
Pogumno na podjetniško pot
Prijateljici iz otroških let je splet naključij povezal v skupno zgodbo studia Devet.design: “Priznava, da moraš pokazati veliko mero poguma, da redno službo zamenjaš za samostojno podjetniško pot. Podjetništva se ne moreš naučiti na fakulteti. Določene subvencije ti lahko malce pomagajo, vendar s tem ne moreš vzpostaviti podjetja. Obenem je nujno, da znaš potegniti črto med podjetniškim in prostim časom. To nama tudi s pomočjo coworkinga kar dobro uspeva. V začetni fazi sva občasno sodelovali. V nama je stalno tlela želja, da bi nekega dne sodelovali v skupnem studiu. S coworkingom so se nama te sanja uresničile. Odločili sva se za skupno blagovno znamko in to se je izkazalo za pravo pot.”
Prosti čas namenjen učenju
Ukvarjata se z vsemi oblikami grafičnega oblikovanja, s poudarkom na “publishingu” in “brandingu”. Kljub zahtevni konkurenci sta uspeli najti svojo ciljno skupino in se pozicionirati na trgu. S pomočjo webinarjev in ostalih pripomočkov se v prostih uricah učita marketinških, prodajnih in ostalih trikov, s katerimi ohranjata korak z zahtevami sodobnega podjetništva.
“Ne obremenjujeva se s stereotipi o ženskih podjetnicah. Morda morava v določenem trenutku narediti več, kot bi bilo potrebno moškim, a nama to ne povzroča težav,” sta odločni Grosupeljčanki, ki imata ambiciozne načrte za prihodnost. Z motom “zasluži denar, tudi ko si na dopustu” želita optimizirati poslovanje. Zavedata se, da lahkega zaslužka v podjetništvu ni, a si ga lahko zagotovimo s trdim delom.
Kakšna bo prihodnost GIG coworkinga?
Ob vseh omenjenih izivih se srečujeta tudi z vprašanjem, kakšna bo prihodnost GIG coworkinga. Odkrito priznavata, da ju pri nadaljnjem razvoju coworkinga omejuje čas. “Želiva si, da bi v vsakem primeru ostal kalilnica lokalnih podjetnikov. Ena izmed opcij je širitev v večje prostore, razmišljali sva tudi o nekakšni franšizi v sosednjih občinah, kjer primanjkuje primernih prostorov za mlade podjetnike.”
Država in podjetniki
Kakšno je mnenje uspešnih podjetnic o odnosu med državo in samostojnimi podjetniki, ki se v primerjavi z ostalimi oblikami zaposlitve večkrat počutijo zelo zapostavljene?
“Največjo težavo vidiva v tem, da podjetniki na zaupamo državi in gospodarjenju s sredstvi, ki jih vsakomesečno vplačujemo v proračun. Država se zagotovo premalo posveča samostojnim podjetnikom. Po drugi strani pa bi se morali tudi sami začeti združevati in se medsebojno več pogovarjati o težavah, s katerimi se soočamo. Vsega ne moremo preložiti na državo. Če sami ne bomo znali poskrbeti zase, tudi drugi ne bodo.”