Odgovor strokovnjaka: Ali so pogajanja zavezujoča?

Vprašanje: Ali nosijo pogajanja obvezne posledice za stranki? Odgovor: Pogajanja niso le navezava stikov in konktakt potencialnega bodočega poslovnega partnerja. Sami stiki sicer ne nosijo pravnih posledic, vendar pa bolj konkretna pogajanja lahko nosijo nezanemarljive posledice.
Odgovor strokovnjaka: Ali so pogajanja zavezujoča?

Pogajanja Vir: Freestockphoto

Pogajanja so tista dejanja, ki jih stranki izvedeta z namenom, da eventuelno skleneta pogodbo. Pri tem je treba razlikovati med pogajanji in ponudbo. Ponudba je ponavadi sestavljena iz dveh delov: predmet pogodbe in cena. Pogajanja pa so vsa tista dejanja, ki še niso ponudba, torej dogovori glede predmeta, cene, stranskih elementov pogodbe itd. Ko se stranki pogajata še ni volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe.

Ponudba in pogajanja se ne izključujeta. Ena izmed strank lahko poda ponudbo, s katero izrazi svojo poslovno voljo, a to še ne pomeni, da je nujno konec pogajanj. Druga stranka ji lahko poda nasprotno ponudbo, ali pa enostavno reče da s prvotno še ni zadovoljna, ter bi se želela pogajati še naprej. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali vse faze pogajanj in stroškovne posledice za stranke.

Prvi fazi rečemo začetek pogajanj, ki obsega vse od prvega stika med strankama, splošnega oglaševanja ali celo prvo srečanje. Za začetek pogajanj se lahko šteje že to, če je ena stranka oglaševala možnost za sklenitev pogodbe na splošno. Praktično si lahko to predstavljamo tako, da neko podjetje objavi oglas, da ponuja poslovne prostore za podjetja v velikosti do 50 oseb. Osebe, ki bodo na tak oglas odreagirale bodo s tem stopile v fazo začetka pogajanj. Začetek pogajanj pa je seveda lahko tudi individualen. Kadar imata dve stranki že nek namen, da se pogajata le med seboj, štejemo za začetek pogajanj tiste prve sestanke, ko se stranki spoznavata, a še ne govorita o konkretni ponudbi.

Druga faza so sama pogajanja. Zaradi narave današnjega sklepanja poslov poznamo številne raznovrstne oblike pogajanj. Pri tem ni nujno, da so stranke fizično prisotne v istem prostoru, niti ni nujno da se s pogajanji ukvarjata sočasno. Najpogostejši ostajajo sestanki in poslovna kosila, svoj delež pa si vedno bolj jemljejo pogajanja na daljavo. Pogajati se je seveda možno tudi preko videokonferenc, emaila, pošte ali faksa. Bistveno je, da se obe stranki zavedata, da se pogajata in pri tem sodelujeta.

Pogajanja se lahko prekinejo na dva načina: če pride do dejanske sklenitve pogodbe, ali pa če ena izmed strank izrazi, da se ne želi več pogajati. Pri tem ni nujno, da uporabi prav te določene besede, če je med strankama običajno, da že sama prekinitev komuniciranja pomeni prav to.

Stroški pogajanj  se delijo na tak način, da vsaka stranka nosi svoje stroške, skupne pa si razdelita na pol. Stranki imata možnost, da se dogovorita tudi drugače. Pogosto ena izmed strank, toliko bolj, če ima zelo močan interes v sklenitvi posla, kot izraz gostoljubja predlaga, da bo nosila vse stroške pogajanj. Neredko je to lahko v povezavi s kakšno drugo uslugo, denimo takšno, da se druga stranka do takrat torej ne bo sestajala s tekmeci. Vsak drugačen dogovor lahko stranki uredita s pogodbo.

Kakšne pa so bistvene posledice pogajanj?

Dokler sta stranki v fazi pogajanj, ni nobena izmed njiju dolžna skleniti pogodbe. Razen, če sta stranki sklenili določeno predpogodbo, ima vsaka možnost odstopiti od pogajanj. Vendar pa to ne pomeni, da pogajanja ne nosijo posledic.

Stranki sta se dolžni pogajati v dobri veri. To pomeni, da bo tista stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, odgovorna za škodo, ki je s tem nastala drugi stranki. Ta škoda je lahko precej obsežna, sploh če je druga stranka v sklopu pogajanj razkrila poslovne skrivnosti, know how ali recimo svoj poslovni načrt. Za škodo bo odgovorna tudi tista stranka, ki se je pogajala, nato pa odstopila od pogajanj brez utemeljenega razloga, s tem pa drugi stranki povzročila škodo. To pomeni, da se morajo podjetniki zavedati, naj se pogajajo le tedaj, kadar imajo resen namen skleniti pogodbo. Odstop od pogajanj je lahko le utemeljen. Sodna praksa pravi, da je utemeljen razlog lahko ekonomski (razmere na trgu, previsoka cena itd.). Stranki sta lahko odgovorni tudi za to, če je drugi stranki povzročala nepotrebne stroške in škodo.

Škoda se izračuna glede na dejansko škodo in stroške, ki so nastali, ker pogodba ni bila sklenjena. Pri tem se ne upoštevajo le stroški samih pogajanj, ampak tudi morebitni stroški, ki so v sklopu tega nastali v proizvodnem ali poslovnem procesu podjetja. Ob tem se izračuna tudi t.i. negativni interes, ki je tista škoda, ki je stranki nastala, ker pogodba ni bila sklenjena. Vendar pa so sodišča načeloma zelo zadržana pri tem, da bi stranki priznala znaten negativen pogodbeni interes in praviloma priznajo le škodo, ki je nastala neposredno zaradi pogajanj.

Škoda je lahko tudi večja, če sta se stranki dogovorili za določeno stopnjo tajnosti (non-disclosure agreement) ali pa za pogodbeno kazen, če podane izjave ne bodo resnično. Vendar ta škoda ne izhaja iz samih pogajanj, temveč iz pogodbenih določil, za katere sta se dogovorili stranki.

Viri: Obligacijski zakonik

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

MP delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Kakšne so zakonite in pogodbene zamudne obresti?

Odgovor strokovnjaka: Kakšne so zakonite in pogodbene zamudne obresti?

Odgovor: Zakonite zamudne obresti so zakonsko predpisana posledica zamude izpolnitve obveznosti. Pogodbene zamudne obresti pa so tiste, za katere se dogovorita stranki v pogodbi, ločeno od zakonskega predpisa. Stranki lahko tudi izključita veljavo zakonitih obresti. Preberite več >>

Delodajalci: Odmero letnega dopusta morate poslati do 31.3.

Delodajalci: Odmero letnega dopusta morate poslati do 31.3.

Letni dopust je pravica, ki po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada vsakemu delavcu, pridobi pa jo s sklenitvijo delovnega razmerja. Koliko dni dopusta bo delavec prejel, pa je odvisno tudi od njegovih osebnih okoliščin. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Kdo odgovarja za prekršek v podjetju?

Odgovor strokovnjaka: Kdo odgovarja za prekršek v podjetju?

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo ukvarjali z vprašanji odgovornosti v zvezi s storitvijo prekrška pri poslovanju podjetja. Kdo v primeru prekrška nosi odgovornost in komu grozi plačilo globe, si preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Kaj je pogodbena kazen?

Odgovor strokovnjaka: Kaj je pogodbena kazen?

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bo govora o pogodbeni kazni. Odgovore na vprašanja, kaj pogodbena kazen sploh je, kdaj se lahko zapiše v pogodbo, v kakšni višini se lahko določi in v kakšnem razmerju je z odškodnino, si lahko preberete v nadaljevanju. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Odprtje s.p. kljub blokiranemu TRR?

Odgovor strokovnjaka: Odprtje s.p. kljub blokiranemu TRR?

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili vprašanju, ali lahko oseba registrira dejavnost kot samostojni podjetnik kljub temu, da ima blokado na osebnem transakcijskem računu. Odgovor preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Oznake: