Odgovor strokovnjaka: Asignacija
Odgovor strokovnjaka: Asignacija (Vir slike: freeimages.com)
Vprašanje:
Kaj je asignacija (nakazilo) in kdaj jo uporabiti?
Odgovor:
Asignacija je pravno razmerje, ki je sestavljeno iz dveh enostranskih poslov. Prvega predstavlja pooblastilo asignanta (nakazovalca) asignatu (nakazancu), da naj za njegov račun izpolni nekaj tretji osebi, ki se imenuje asignatar (prejemnik nakazila), drugega pa pooblastilo asignanta asignatarju, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.
Poenostavljeno povedano preko primera: podjetnik dolguje dobavitelju, dobavitelj pa dolguje banki. Dobavitelj z asignacijo pooblasti podjetnika, da za njegov račun izpolni obveznost do banke, banko pa pooblasti, da takšno izpolnitev obveznosti sprejme.
Na ta način se z enim plačilom izpolnita dve obveznosti oziroma poplačata dva dolgova – podjetnikov dolg do dobavitelja in dobaviteljev dolg do banke.
Razlika med cesijo (o kateri smo pisali zadnjič >>) in asignacijo je v tem, da je pri cesiji dovolj, da odstopnik terjatve dolžnika obvesti o odstopu terjatve drugi osebi, pri asignaciji pa mora nakazanec soglašati z asignacijo. Z asignacijo morajo torej soglašati vsi vpleteni.
Pravni teoretiki niso enotni glede tega ali je asignacija pogodba ali ne. Dejansko gre za dve pooblastitvi. Ta dvojna pooblastitev je z vidika asignanta pravno in ekonomsko nedeljiva celota.
Obligacijski zakonik, ki ureja Obligacijo, določa kar nekaj pravil, ki jih je potrebno pri uporabi asignacije upoštevati. Tako ima prejemnik nakazila pravico zahtevati od nakazanca izpolnitev šele takrat, ko mu ta izjavi, da sprejema nakazilo. Ta pravica pa zastara v enem letu. Ko pa je enkrat nakazilo sprejeto, ga ni več mogoče preklicati.
Prejemnik nakazila lahko tudi prenese nakazilo na drugega, še preden ga nakazanec sprejme, ta pa ga lahko prenese naprej, razen če iz samega nakazila ali iz posebnih okoliščin izhaja, da je nakazilo neprenosno.
Možen je tudi odstop od sprejetega nakazila in preklic pooblastila, danega prejemniku nakazila. Tako lahko prejemnik nakazila, ki ni nakazovalčev upnik in ki noče izkoristiti nakazila, od njega odstopi, tudi če je že izjavil, da ga sprejema, vendar pa mora o tem nemudoma obvestiti nakazovalca. Nakazovalec pa lahko prekliče pooblastilo, ki ga je z nakazilom dal prejemniku, razen če je nakazilo izdal za izpolnitev kakšnega svojega dolga nasproti njemu, in sploh, če je izdal nakazilo v njegovem interesu.
Vir: Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07)