Odgovor strokovnjaka: DDV pri poslovanju s tujino (Vir slike: freeimages.com)
Vprašanje:
Kakšen je način obdavčitve z davkom na dodano vrednost pri poslovanju podjetja s tujino?
Odgovor:
V zvezi z davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) veljajo različna pravila glede na poslovanje z državami članicami EU in ostalimi državami – državami zunaj območja EU.
Prodaja blaga v državo zunaj EU
Podjetnik ali gospodarska družba (v nadaljevanju podjetje), ki proda blago strankam zunaj območja EU, pri tem ne obračuna DDV. Vseeno pa še vedno lahko odbije DDV, ki ga je samo plačalo pri nabavi blaga, povezanih s to prodajo.
Nakup blaga iz države zunaj EU
Podjetje, ki kupi blago za svoje poslovanje od dobavitelja s sedežem zunaj območja EU, mora plačati (razen v nekaterih primerih) DDV v kraju uvoza (in si ga lahko odbije pri naslednjem obračunu DDV, če opravlja obdavčljive dobave).
Prodaja blaga pravnim osebam iz države članice EU
Podjetje, ki proda blago drugemu podjetju in to blago pošlje v drugo državo iz območja EU:
- ne obračuna DDV, če ima podjetje – prejemnik blaga veljavno identifikacijsko številko za DDV (VAT number);
- obračuna DDV po stopnji, ki se uporablja v njegovi državi, če podjetje – prejemnik blaga nima veljavne identifikacijske številke za DDV.
Prodaja fizičnim osebam iz države članice EU
Podjetje, ki blago proda in pošlje potrošnikom v drugi državi članici EU, se mora tam prijaviti v sistem DDV in obračunati DDV po stopnji, ki velja v tisti državi, razen če skupna vrednost njegovega letnega prometa v tej državi ne doseže zneska, določenega v tej državi (od 35.000 do 100.000 evrov – odvisno od posamezne države), razen v primeru trošarinskih izdelkov (alkoholne pijače, tobačni izdelki idr.) in novih prevoznih sredstev (avtomobili, plovila, letala idr.), saj za sledenje veljajo posebna pravila.
Nakup blaga iz države članice EU
Podjetje, ki blago kupi in prejme iz druge države članice EU, mora obračunati DDV na transakcijo, kot če bi bilo samo prodajalec tega blaga, in sicer po stopnji, ki se uporablja v njegovi državi, razen v primeru izjem.
Prodaja storitve v državo zunaj EU
Podjetje, ki opravlja storitve za naročnike zunaj območja EU, praviloma ne obračuna DDV (če se storitev uporablja v drugi državi EU, lahko DDV obračuna ta država), čeprav lahko podjetje še vedno odbije DDV, ki ga je samo plačalo ob nabavi blaga oziroma storitev, povezanih z opravljenimi storitvami.
Nakup storitve iz države zunaj EU
Kadar podjetje v okviru svojega poslovanja naroči storitve, ki jih zanj opravi ponudnik s sedežem zunaj območja EU, mora plačati DDV po stopnji, ki velja v njegovi državi, kot če bi bil sam ponudnik te storitve (po postopku obrnjene davčne obveznosti, upoštevajoč sistem za samoocenjevanje).
Prodaja storitve pravnim osebam iz države članice EU
Podjetje pri opravljanju storitev strankam iz držav članice EU praviloma na obračunava DDV. Stranke bodo DDV za prejete storitve plačale po stopnji, ki velja njihovi državi (po postopku obrnjene davčne obveznosti).
Prodaja storitve potrošnikom iz države članice EU
Podjetje mora obračunati DDV po stopnji, ki velja v njegovi državi, razen za telekomunikacijske, radiodifuzijske in elektronske storitve, ki se vedno obdavčijo v državi kupca (torej tam, kjer ima fizična oseba stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva oziroma ima sedež oseba, ki ni davčni zavezanec).
Nakup storitve v državi članici EU
Podjetje, ki storitve za poslovne namene naroči in prejme od ponudnika iz druge države EU, mora obračunati DDV na transakcijo, kot če bi bilo samo ponudnik te storitve, in sicer po stopnji, ki velja v njegovi državi (po postopku obrnjene davčne obveznosti, upoštevajoč sistem za samoocenjevanje).
Vir: europa.eu
