Odgovor strokovnjaka: Kako je obdavčen zavod?

Kar se tiče davka na dodano vrednost in obdavčitve osebnih prejemkov, se za zavod uporabljajo povsem enaka pravila kot za druge pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje gospodarske dejavnosti. Posebnosti pa veljajo na področju davka od dohodkov pravnih oseb.

Zavod plačuje davek od dohodka pravnih oseb le, če opravlja pridobitno dejavnost

Zavodu ni potrebno plačevati davka od dohodka pravnih oseb (DDPO), če je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Plačuje ga le v primeru, da opravlja pridobitno dejavnost. 

V obračunu DDPO je torej potrebno celotno dejavnost zavoda razdeliti na nepridobitno in pridobitno dejavnost, pri čemer se davek plača izključno od opravljanja pridobitne dejavnosti. Sem spada vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu z namenom pridobivanja dobička ali pa zavod z njo konkurira na trgu drugim osebam, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

Davek od odhodka se ne plača, če prihodki ne presegajo odhodke

Za namene optimizacije DDPO pri zasebnih zavodih je poleg ugotavljanja višine prihodkov iz naslova pridobitne in nepridobitne dejavnosti pomembno tudi ugotavljanje odhodkov, ki so povezani s posamezno vrsto dejavnosti. DDPO se namreč plača izključno od v davčnem obračunu ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki.

Višino odhodkov, povezanih s pridobitno dejavnosti, lahko ugotavljamo na dva načina:

  • sorazmerno ugotavljanje višine odhodkov (višina odhodkov, povezanih s pridobitno dejavnostjo, se določi v deležu vseh odhodkov, ki je enak deležu prihodkov iz pridobitne dejavnosti v vseh prihodkih. Npr. zavod ustvari 60% prihodkov iz pridobitne dejavnosti, zato se tudi 60% vseh odhodkov vključi v obračun DDPO)

  • dejansko ugotavljanje višine odhodkov (v tem primeru za vsak posamezen odhodek posebej ugotavljamo, ali je povezan z opravljanjem pridobitne ali nepridobitne dejavnosti. V tem primeru je potrebno med letom voditi ločeno evidenco za pridobitno in nepridobitno dejavnost).

Kateri izmed zgoraj opisanih načinov je davčno ugodnejši, je odvisno od višine odhodkov, ki jih lahko povežemo z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V kolikor je z opravljanjem pridobitne dejavnosti povezanih relativno malo odhodkov, je bolj smiselno sorazmerno ugotavljanje višine odhodkov (v nasprotnem primeru dobimo višjo davčno osnovo za DDPO). Če pa so z opravljanjem pridobitne dejavnosti povezani relativno visoki odhodki, je bolj smiselno dejansko ugotavljanje višine odhodkov (s tem znižujemo davčno osnovo za DDPO bolj, kot v primeru sorazmernega ugotavljanja višine odhodkov).

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Več >

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Več >

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Več >

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Več >

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Več >

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Več >

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Več >

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Več >

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Več >

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Več >

Oznake:
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki