Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki ste nam jih zastavili naši bralci.
Varovanje osebnih podatkov je urejeno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP). Natančneje, pravica do izbrisa je urejena v 32. in 33. členu ZVOP, ki pravita, da mora upravljavec osebnih podatkov na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom.
Iz samega besedila izhaja, da mora za izbris, popravo, dopolnitev ipd. osebnih podatkov iz baze obstajati utemeljen razlog, ki ga mora stranka obrazložiti. Stranka mora torej dokazati, da so zbrani podatki nepopolni, netočni, neažurni ali pa so zbrani v nasprotju z zakonom. Le v tem primeru lahko stranka s pomočjo obrazca, dostopnega na spletni strani informacijskega pooblaščenca, zahteva izbris osebnih podatkov. Iz tega torej sledi, da stranka nima pravice zahtevati izbrisa osebnih podatkov. Razen če obstaja eden izmed razlogov, naštetih v zakonu. Omenjeni razlog mora tudi natančno utemeljiti in po potrebi priložiti dokazila. Bistveno je torej to, da stranka ne more zahtevati izbrisa osebnih podatkov brez (utemeljenega) razloga.
Upravljalec ima 15 dni časa
Če obstaja razlog za izbris podatkov, 33. člen ZVOP določa, da mora biti zahteva ali ugovor podan pisno ali na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec mora nato opraviti izbris, dopolnitev, popravo ali blokiranje osebnih podatkov. In to v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo. O tem mora obvestiti vlagatelja zahteve ali ga v istem roku obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. V istem roku mora odločiti o ugovoru. V nasprotnem primeru se šteje, da je zahteva zavrnjena. Stranki tako ostane le možnost, da se zateče k sodnemu reševanju spora.
Vir: Zakon o varstvu osebnih podatkov
